Železniška nesreča v Zid.Mostu

[Žerjavar]

Tako je tovor obešen najnižje kolikor se da in bi moral biti v bistvu statično stabilen sam po sebi.
Da so se pa morali ogibati nadstrešku perona, hja, .. kdo bi si mislil za tako banalnost.

Da bi konstrukcija s tovorom bila stabilna sama po sebi, bi morala biti podprta v 4 (ali 3) točkah. Fotografije pa kažejo, da je podprta le v dveh točkah. Ti dve točki morata biti višje od skupnega težišča konstrukcije z bremenom.
Streha perona običajno sega do roba perona, kar je bližje kot so bočne ovire ob progi. Če je višina strehe manjša od višine nakladanja vagonov, pa je bližnje srečanje z izrednim tovorom neizbežno.

[Demz]

Hja, Zid.Most (Vili bi rekel "štajnbrik" , ko je še po starem) je narejen res minimalistično. Celo psi morajo z repom samo gor in dol migati, saj počez ne gre ..

Sva se včeraj z bratom nekaj zezala, da bi lahko bila tole dobra priložnost, da bi se vendarle celostno lotili tegale strateško izjemnega križišča - cela Slo je odvisna od njega,tako železnica kot cesta. Ozko grlo zgodovinskega značaja, ves slovenski promet gre skozi njega. Niti amerikanci ga niso mogli podreti z bombniki med drugo svetovno. V njega pa ne vlaga nihče razen cesarja Franca Jožefa pred tavžent leti . Danes pa zvrnejo en malce večji tovor zaradi nadstrehe nad peronom - če to ni trapasto!

[CADfreak]

Pozdravljeni.

Se strinjam z Žerjavarjem, če bi hoteli imeti stabilno podprt tovor v dveh točkah, bi ti dve točki morali biti nad težiščem.

Zato nadgradnja vagona, ki je s podstavnimi vozički spojen s polkroglastimi "kraljevimi čepi" ni naslonjena samo na te pokrogle, temveč ima levo-desno od le-teh tudi drsne površine, ki onemogočajo prevelik bočni nagib nadgradnje. Demz, sem si kar tvojo fotko sposodil.



Na youtubu sem našel zanimiv kratek dokumentarec, v katerem sestavljajo malo novejšo verzijo takšnega vagona, ki je zelo podoben temu, ki je v Zidanem Mostu zalegnil:

https://www.youtube.com/watch?v=JRiE-1Wn2TI

Pri vagonu v dokumentrcu so omenjene drsne površine nadomeščene z valjčki, ki se lepo vidijo ob 1:39 trajanja posnetka.

Pomikanje nadgradnje se, po moje, ne izvaja z nagibanjem temveč z bočnim pomikanjem na mestu, kjer je glavni vagonski nosilec podprt na sprednji in zadnji skupini podstavnih vozičkov. Spodnjo sliko sem z dveh zlepil, ki sem ju slikal takrat, kot sliko v moji prejšnji objavi:



P.S.

Sem še malo iskal in našel izredno zanimivo video serijo (4 videoposnetki) na youtube, kjer je prikazan transport podobnega transformatorja od Celja do Divače:

https://www.youtube.com/watch?v=tFeizHd ... ipw23x0N_7

Drugi videoposnetek prikazuje prevoz tovora skozi Zidani most. Moram reči, da so se ga lotili precej bolj premišljeno. Vagon so odvlekli na "zagrebško" stran, ga priklopili na drugi strani ter ga prepeljali (reverzirali) preko mosta z zagrebške strani. Krivinski polmeri so tu precej večji, kot na mostu s celjske strani. Pa v tem drugem delu se v časovne razponu od 1:28 do 1:51 lepo vidi bočno zamikanje tovora (da niso ranžirnega signala pojahali...).

So pa omenjeni videoposnetki iz te strani:

https://www.miniaturna-zeleznica.eu/gal ... ormatorji/

Lp

Jože

[grega09]

Uuu, končno debata.
Malo sem prebral komentarje in pregledal slike. Sicer je tole narejeno, da preko "tehtnic" razporedi težo tovora po več oseh tega specialnega vagona, pa vseeno laično vprašanje zunanjega opazovalca: kaj pa posedanje tira na strani prevrnitve tovora?
Drugače sem pa mnenja kot Žerjavar. Če ni vsak bolj kritičen ovinek in ovira vnaprej preštudirana, potem je bolj slabo vse skupaj.
So pa dobri tile navdušeni snemalci na posnetkih. Daje takšen kolos nek občutek stabilnosti, ni zajebancije. Nikoli ne veš kdaj se vse skupaj skeglja.

[Žerjavar]

kaj pa posedanje tira na strani prevrnitve tovora?.

Sem zapisal, da je bočni premik tovora potreben ne le zaradi ovir ob progi ampak tudi zaradi višinske razlike tirnic. Če vse štima, je pritisk enak na obe tirnici. Premik težišča zaradi ovire za 200 mm daje pri razmaku tirnic 1450 mm nekaj razlike pritiskov, vendar to še ni problem. Če pa ima ena tirnica slabši temelj kot druga, potem pa ????

[čiro1950]

Če bi na ovinku zadnji voziček zaviral ali ostal zavrt, lokomotva pa potegnila, bi se tovor tudi prevrnil. To se je zgodilo pri transportu uparjalnika za Krško.

[grega09]

Če pa ima ena tirnica slabši temelj kot druga, potem pa ????

Bolj to sem imel v mislih. Po svoje je zanimivo, da bi lahko takšen tovor bil naložen tako, da ga lahko operater z mehanizmom bočnega premikanja v neki skrajnosti prevrne. Bi pričakoval, da je to naloženo tako, da je ta scenarij fizikalno nemogoč.

[Žerjavar]

da bi lahko takšen tovor bil naložen tako, da ga lahko operater z mehanizmom bočnega premikanja v neki skrajnosti prevrne.

Napačna smer razmišljanja. Preveč ekscentrično laložen tovor bo res povzročil prevračanje, vendar se bo prevračalo skupaj z vozički, ker bo vsa teža le na eni tirnici. Seda pa so vozički ostali na progi, ker je teža tovora še vedno delovala blizu sredine vozičkov. Sila prevračanja pa je delovala na tovor in je ob nadaljnem prevračanju odtrgalo spoj med tovorom in vozički.

[Demz]

Kakor jaz gledam tole, je ta "kraljevski zglob ali čep (?)" izveden tako, da tovor zgolj sloni na njem. Torej se dokaj enostavno iztakne iz vozička. Spoj deluje z lastno maso. Zato so vozički ostali na svojem.

Pravkar podirajo park, posekali so že tudi edino drevo ki je bilo tam... v nedeljo bo zanimiva akcija , ko bo prišlo 1000 tonsko avtodvigalo. Kako ga bodo pa spravili tja noter v štajnbriku? Že lokalni avtobus komaj obrne itd

[Demz]

Tiste drsne plošče, kot jih je @CADfreak nalepil, kaj so to? Omejevalci za skrajne lege? Kaj več že ne, ker tirnici nista nikoli nujno v "vaservago". Kakor mi je bilo razloženo, so na bokih vagona hidravlični cilindri, ki nivelirajo tovor. Sedaj so odstranjeni in se vidijo samo še hidravlični priključki ... če si prav predstavljam.

[Demz]

Sicer sem pa bil v začetku začuden nad težo 300 ton tovora. Nisem si predstavljal, toda ena os naj bi nosila 22,5 tone (tu jih imamo 32) - npr. da so razporejene na linijski meter itd ... površina švelerjev, in pride obremenitev proge nekje med 1,5 - 2 kg/cm2.

To pa ni tako strašno ?

[CADfreak]

Pozdrav

Trenutno sem dobil informacijo, da bo Felbermayr pripeljal tega:



Po podatkih na njihovi spletni strani ima Felbermayr največje avtodvigalo nosilnosti 750 ton. Ima pa tudi tri takšne "goseničarje", ki jih v glavnem uporablja za montaže vetrnih elektrarn, pa tudi za pretovor podobnih bremen, kot je ta v Zidanem Mostu. To dvigalo pa pride razstavljeno in ga sestavijo na licu mesta. Kako bodo to v Zidanem Mostu izpeljali, pa se mi ne sanja. Kajti če je kaj v Zidanem Mostu redka dobrina, je to prostor...

Demz, tiste drsne ploče omejujeo bočni nagib nadgradenj, drugače bi se zaradi nestabilne lege vse nagnilo na enos stran. Višinske razlike pa se komenzira nekaj malega s torzijsko elastičnostjo konstrukcije, predvsem pa z različno deformacijo vzmeti na eni in drugi strani podstavkov. Vsi hidravljični valji za bočni pomik so med nosilno nadgradnjo vagona in skupinami voznih podstavkov:



Po moje je vagon bil izbran glede na nosilnost proge Ljubljana - Kmanik Graben, ki je kategorije C4, kar pomeni 20 ton osne obremnitve in 8 ton/meter dolžinske obremenitve.

Lp

Jože

[Demz]

Ja, kot sem rekel, v Zid.Mostu morajo še psi migati z repom gor in dol, ker počez ne gre.

[čiro1950]

https://old.delo.si/gospodarstvo/podjet ... rgija.html

[Žerjavar]

https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/jubilejni-fokus-kako-se-je-kalila-atomska-energija.html

Bravo, da si našel. Te fotke se iz tistih časov ne spomnim - sem redno bral Večer (včasih že popoldne), delal sem v tovarni (Delo so brali tisti, ki si niso privošćčili bolj koristnega dela.
Miška inženirji ne zanemarite, da so v MB Hidromontaži projektirali in izdelali cestno prevozno sredstvo za neto težo 300 t. Kolikor se spomnim, je nosilnost bila na cestnih prikolicah (koliko ???), vlečni kamioni so bili posebej. Iz fotke pa se vidi, da kamioni čez most niso šli skupaj s tovorom ampak so ga vlekli na vrvi.