Vili ti delaš same zajebancije. Daj še kaj resnega pokaži...

Se jaz tudi včasih vprašam, če je pleharija strojništvo. Ampak je pač del stroja in spada zraven. Kdo bo pa to naredil? Gradbeniki?
Jaz od sebe pri pločevinah dam tri stvari:
- risbo, v pdf obliki, kjer je izrisan kos v končni obliki, torej krivljen. Takšen "mora" biti, ko pride iz delavnice. Zraven pokotiram še razvit kos. To so gabaritne dimenzije in linije krivljenja. Ponavadi se zatika pri radijih krivljenja, ki jih konstrukterji predvidimo v neki vrednosti, potem v delavnici pa je nož, pač kateri je in potem je pač malo drugače. Če ni neka huda fina serijska proizvodnja, potem se to že reši. Če je, potem je tako treba narediti testne kose in se uskladiti.
- dxf, kjer je SAMO kontura kosa v merilu 1:1, ki lahko gre v 95% direktno na laser oz. plazmo. Zame je to dovolj dobro, če so vmes kakšni popravki je stvar tistega, ki izdeluje in njegove tehnologije. Včasih je treba kakšne linije povrtavanj odstraniti, da ni dvojnih črt okrog izvrtin, pa še kakšna malenkost bi se našla. Ampak, kot rečeno delo za tistega, ki izdeluje, ker je njegova naloga pregled risb in dxf-ov preden gre zadeva v izdelavo. V imenu dxf-a je številka risbe (identična številki risbe v pdf obliki) + debelina materiala + material, oboje za hitro referenco. Nič ne pišem v dxf, ker so tam SAMO linije za razrez.
- step kosa, v končni obliki, torej krivljen. Spet ista številka, kot risba. To lahko tehnologija uporabi, da lažje pregleda kos in si ga potem sami razvijejo, če hočejo.
Če celoten izdelek izdeluje en izvajalec, potem ponavadi ni problemov, če zna vsaj malo študirati pa kaj vprašati, da se malo uskladimo. Če pa eden reže, drug krivi, tretji vari, četrti montira, potem imaš več možnosti za pravljice.

Pri samem konstruiranju in potem detajliranju je pa en kup fint, ki jih lahko uporabiš. Vprašanje je samo, kaj je tehnologija sposobna izvesti. Jaz se poizkušam držati enostavnih krivljenj, ker drugače je že jok in stok, kar je po svoje razumljivo, tu smo zato da zadeve poenostavimo in rešimo brez nepotrebnih kompliciranj.
En primer je, kot že zgoraj omenjeno, samo namesto v zarez jaz uporabim manjše krogce fi 2 mm na robu pločevine, kjer se konča linija krivljenja. Skico za krog je najbolj enostavno prilepiti na konec linije krivljenja. To pride prav v primeru, da segmentno kriviš konus in je potem teh linij cel kup. Ta način ti jih pa že med razrezom "zariše". Sem že večkrat uporabil v praksi in deluje. Pri normalnih debelinah gre, pa tudi ni preveč škode, če ni neka huda dinamika napetosti v igri.
Pa še kaj bi se našlo, mogoče se bom še kaj spomnil, zdaj se mi ne ljubi več pisati.