kateri vijak rabim

[Žerjavar]

Ja, če ti v treh laboratorijih povedo da mora prednapeta zveza nosit s trenjem in ne strigom mora bit neki na tem. Zakaj bi se pri polnem prednapetju redundantno zanašal še na strig... ne vem.

Ne vem, kakšen vpliv na odločitev ima danes cena. Vem, da mora biti čim nižja. Pred kar nekaj časa je bilo enako.
Kar zagovarjaš, da mora v konstrukciji biti prenos s trenjem prednapete zveze je imela tudi varianto s konstrukcijskimi vijaki - vijak ima na strižni ploskvi polno steblo premera kot navoj, izvrtina je 1 mm večja, kvaliteta vijaka 8.8. Računa se, da vse nosi strig stebla. Pri prednapeti zvezi je bila velikost torne ploskve določena z številom vijakov in velikostjo natičnega (gedore) ključa. Pri konstrukcijskih vijakih sicer enako, vendar je bil ključ manjši, število vijakov pa večje, velikost potrebne ploskve le nekaj večja, skupna cena pa nižja zaradi nižje cene vijaka in nepotrebne posebne obdelave torne ploskve..

zgolj povem kako so nam stvari predstavili.

Povem zgolj to, kako smo dejansko delali in še danes stoji. Uporabljali smo predvsem velikosti od M16 do M24.

[vili]

še enkrat:
ha ha, niso vijaki - zveze z njimi kar tako, so ena najbolj zahebanih področij s strojnišvu... , ti držijo VSE...
zdaj pa vzemi delavnico, pri montaži, boš moral biti ves čas poleg, meriti hrapavosti, čistoča, temperatura, moment ključi - so ali niso???..., kaj šele na objektu v neki "vukojebini", na neki višini, kako boš zagotavljal razmere kot v laboratoriju pri sestavi, primer, sklopke toge 500...1000+ kW moči, ja saj bodo zategovali s predvidenim momentom in vse oh in sploh in očistili naležne površine, ampak vedno bo vmes neka pih..., to pa moraš kot projektant upoštevat - predvidet...???, da gre lahko tudi kaj malo drugače..., smo malo čisto slučajno montirali..., ja gre tako kot je napisal granikar...

[kekoT]

@duroplast
Ja, če ti v treh laboratorijih povedo da mora prednapeta zveza nosit s trenjem in ne strigom mora bit neki na tem. Zakaj bi se pri polnem prednapetju redundantno zanašal še na strig... ne vem.

Zanašanje na strig pa je dopustno pri prilagodnih vijakih, ki imajo na za to določenem strižnem mestu več "mesa". V praksi res obstajajo tudi variante delnega prednapetja ali strižnega spoja brez prilagodnih vijakov ampak tisto je ... tko ... Naj ne bi, če ni treba.

Ne trdim, da absolutno ni možno, zgolj povem kako so nam stvari predstavili.


Kje sem jaz v mojih prispevkih pisal o visokovrednih vijakih v tornih spojih?

[Duroplast]

@duroplast
Ja, če ti v treh laboratorijih povedo da mora prednapeta zveza nosit s trenjem in ne strigom mora bit neki na tem. Zakaj bi se pri polnem prednapetju redundantno zanašal še na strig... ne vem.

Zanašanje na strig pa je dopustno pri prilagodnih vijakih, ki imajo na za to določenem strižnem mestu več "mesa". V praksi res obstajajo tudi variante delnega prednapetja ali strižnega spoja brez prilagodnih vijakov ampak tisto je ... tko ... Naj ne bi, če ni treba.

Ne trdim, da absolutno ni možno, zgolj povem kako so nam stvari predstavili.


Kje sem jaz v mojih prispevkih pisal o visokovrednih vijakih v tornih spojih?

Poglejte... moj namen se ni zdaj skregat.

Ako su mene lagali, ja lažem vas. Torej so nam stvar narobe? predstavili. Se zavedam, da ideale kot jo v teoriji učijo ni. Saj tudi zobniki se v teoriji popolno kotalijo pa se v resnici malo "drajsajo" ampak to je drugo področje...


Ok... nekateri pravite cena in enostavnost izvedbe. Fair enough.

Rad bi samo razčistil tisto, kar sem se načital.

Ps.
Sam tud ku*c, da krivo vero učijo kot dobro prakso... in potem jaz izpadem prif** se posipljem s peplom.

[Žerjavar]

Sam tud ku*c, da krivo vero učijo kot dobro prakso..

Ni tako hudo, kot sedajrazmišljaš. Tako je, kot sem ti rekel, da malce pretiravaš, ko praviš, da je za dobro zvezo potreben torni spoj.
Z prakse: Za močno obremenjene spoje (primer upogibno obremenjen škatlasti nosilec žerjava za 300 t neto x 100 m razpona) so se uporabljali predvsem torni spoji. Pri manj obremenjenih pa strižni s konstrukcijskimi vijaki, Strižne prilagodne vijake smo uporabljali le pri mehanizmih, kjer je tudi ob ponovni montaži morala ostati geometrijska točnost vsaj desetinka mm.

[vili]

tudi taki "šlosarji" smo, spodnja povezava, res luštkana , pa daj takemu v roke moment ključ, pa tabele zategovanja vijakov..., delavnica, teren je zaheban..., gor bo nataknil 2m "ror" pa do konca, ali pa..., uf "šraubarija" me kar malo strese...

https://www.facebook.com/beatbg.page/vi ... gwOTQzMjQ/

[grega09]

Pravilo za čez prst: Vijak je pravilno pritegnjen, ko priteče ven prva kaplja vode.

[konstrukterJG]

Poglejte... moj namen se ni zdaj skregat.

Ako su mene lagali, ja lažem vas. Torej so nam stvar narobe? predstavili. Se zavedam, da ideale kot jo v teoriji učijo ni. Saj tudi zobniki se v teoriji popolno kotalijo pa se v resnici malo "drajsajo" ampak to je drugo področje...


Ok... nekateri pravite cena in enostavnost izvedbe. Fair enough.

Rad bi samo razčistil tisto, kar sem se načital.

Ps.
Sam tud ku*c, da krivo vero učijo kot dobro prakso... in potem jaz izpadem prif** se posipljem s peplom.

Je nekaj časa mimo, pa ti povem, da na faksu še vedno isto učijo. Mislim pa, da gre za razliko, če opravljaš kontrolo vijaka ali kontrolo vijačne zveze.

Vijak je obremenjen na nateg in torzijo, lahko pa opravimo tudi kontrolo na strig točno tako, kot je opisal @žerjavar, saj ni nič idealno in če se zveza razrahlja, celotno obremenitev prenaša le 1 vijak in ta je takrat obremenjen predvsem strižno!
Če kontroliramo vijačno zvezo in med obratovanjem ni nobenih sunkov sil, mora vijačna zveza zagotavljati zadostno trenje. Vijak ne prenaša z obliko ampak s trenjem!! Če so sunki je pa itak potrebno uporabiti zatič ali kaj podobnega. Primer tega: Ko "našponaš" en kos, kolikor ti dopušča večja luknja od premera vijaka, in nato zategneš vijak..e, kos ostane na "našponanem" mestu.

[Žerjavar]

Mislim pa, da gre za razliko, če opravljaš kontrolo vijaka ali kontrolo vijačne zveze.

Vijak je obremenjen na nateg in torzijo, lahko pa opravimo tudi kontrolo na strig točno tako, kot je opisal @žerjavar, saj ni nič idealno in če se zveza razrahlja, celotno obremenitev prenaša le 1 vijak in ta je takrat obremenjen predvsem strižno!
Če kontroliramo vijačno zvezo in med obratovanjem ni nobenih sunkov sil, mora vijačna zveza zagotavljati zadostno trenje. Vijak ne prenaša z obliko ampak s trenjem!! Če so sunki je pa itak potrebno uporabiti zatič ali kaj podobnega. Primer tega: Ko "našponaš" en kos, kolikor ti dopušča večja luknja od premera vijaka, in nato zategneš vijak..e, kos ostane na "našponanem" mestu.

Vijak, kot katerikoli del konstrukcije ali stroja, je lahko obremenjen na vse tri napetostna stanja (nateg, strig in torzija. Koliko pa bo katere napetosti pa je odvisno od izvedbe vijačne zveze.
Za pritrditev konzole na steno je možno: Namesto strižnih napetosti se strig prenaša s trenjem konstrukcije na steno, je pa potrebna dovolj velik nateg vijaka in s tem tudi torzija ob zategovanju. Možno je za zgornji vijak preprečiti strig (langloh) in s tem dobimo manjši nateg in torzijo vijaka.
Če pa malce pogledaš standarde vijakov pa so za vijačne zveze jeklene konstrukcije predvideni trije tipi vijakov: običajni vijak (vedno na zalogi), vijak za jeklene konstrukcije (strig prenaša steblo, ki je le za prileg manjše od izvrtine) ter visokotrdni - prednapeti vijaki, ki so zategnjeni s predpisanim momentom, torna površina obeh delov konstrukcije pa očiščena - peskana.

[CNC tehnologija]

V "normalnem strojništvu" in gradbeništvu ne uporabljate vijakov manjših kot M8 tudi če je sila samo pol N ...
Ker ga v nasprotnem primeru niti našli ne boste.

[vili]

V "normalnem strojništvu" in gradbeništvu ne uporabljate vijakov manjših kot M8 tudi če je sila samo pol N ...
Ker ga v nasprotnem primeru niti našli ne boste.

ej stari sem imel učitla pa je rekel, v mal bolj resnem stroništvu je M10 in več, ma jebeš ti račun , ker ,ke bo priše fant z malce pa zategnil en M6 boš pri odvijanju odtrgal glavo..., ko bo šrauf zarustal..., nisem odtrgal ene glave,,, hahaha..., ma fantje, manj kot M10 ni strojništvo..., jasno..., je kar nekaj..., hahaha....

[KY]

Kaj je po vaše resno strojništvo

Od strojništva živim že več kot 35 let, in v branži kateri delam, sem porabil precej več vijakov M2, kot M10...

[vili]

hahaha, ja ky, ja tudi M2 gre, ampak to je že bolj "urmoharstvo", ja imam tu blizu fanta, ki dreja na urmoharskih automatih podobne kose, ma to je zame NASA, bil sem pa na šraufariji M16, 20, 24+++, tako malo trdo "knapuško" strojništvo, pa ne mi zamerit,

[qro1000]

hahaha, ja ky, ja tudi M2 gre, ampak to je že bolj "urmoharstvo", ja imam tu blizu fanta, ki dreja na urmoharskih automatih podobne kose, ma to je zame NASA, bil sem pa na šraufariji M16, 20, 24+++, tako malo trdo "knapuško" strojništvo, pa ne mi zamerit,

RIKO guy, a?

[vili]

gro:
ja tudi RIKO je bil, nič bat..., pa še kaj...
pa še malo hvale, recimo kaj takega, to je samo en del v sistemu mletja zeolo čistega apnenca - šodra v prah, ta prah se prodaja za zlato...:

1_0564.jpg (66.56 KiB) Videno 3869 krat

no tu je šraufarija M12 +++... , ja M2 je pa kurba..., mi je jasno...