Inox ograja - nosilnost

[Demz]

Ne da "te zanima", ampak točno veš.

Opozoril sem pa na dobavljivost debeline stene npr. 2,5 mm, ki je pri nas popolnoma nepoznana, v Avstriji in Nemčiji pa popolnoma običajna. Pri nas je pač nihče noče plačat ... . Npr. Glasser kot en tak malo bolj poznan proizvajalec te branže, debeline stene 1,5 mm sploh nima v katalogu. Italijani pa celo 1,0 mm !

Ne maram ograj. Nikoli jih nisem maral, ob takih debatah pa še manj. Zaradi šalabajzerstva, ki je pri nas dovoljeno brez meja. Ko se pa zgodi Lipa v Pirničah, ali pa nadstrešek v Adriji, se pa vsi strokovnjaki poskrijejo v svoje polžje hišice .

[Žerjavar]

Opozoril sem pa na dobavljivost debeline stene npr. 2,5 mm, ki je pri nas popolnoma nepoznana,

Se popolnoma strinjam s tabo. vendar smatram, da je treba delati stvari, da bodo varne ob uporabi. Ne vem, in se tudi ne bom poglabljal v dobavljiv materjal za ograje. Nisem predvidel in določil ravno malo ograj. Na žerjavih in podobnem je kar nekaj hodnikov za vzdrževanje in kontrolo. Se je kar dogajalo, da sem za stebre predvidel 6/4" črne cevi. Sem bil omejen s možnostjo pritrditve na konstrukcijo. Ali ni nerjavečih cevi 6/4"?
Ja, vem, da je cena gospodar. Priporočam pismeni sporazum med izvajalcem in investitorjem z definicijo dimenzije materjala in opozorilom, kaj to pomeni. Naj se preganja tistega, ki ne upošteva predpisov oziroma tistega, ki je prevzel odgovornost na račun nižje cene.

[Demz]

V industriji je zadeva popolnoma drugačna. Tam gre projekt v izdelavo preko ogromnega nadzornega aparata, od konstruktorjev do tehnologov v proizvodnji. Ena popolnoma nezahtevna industrijska ograja nekje na podestih bo zgrajena iz cevi 5/4" (fi 42,4 x 4 mm ), pa jo boš dobil samo iz Frakstahla iz Dunaja in nikjer južneje proti nam. Ampak - predpisana je in NEMA!

Pri slovenskem gradbeništvu, ki je pa večinoma podprto preko javnih naročil, izvajajo ga pa razni inženiringi, je pa zgodba točno taka kot sem jo zgoraj opisoval. Vsi takole po otročje računajo na par kil prihranka in če bo buh dal, se ne bo podrlo. Malokdaj bo inženiring nayebal, raje nek mali šlosar s.p., ki je moral spraviti zadevo iz papirja v življenje.

[Žerjavar]

V industriji je zadeva popolnoma drugačna. Tam gre projekt v izdelavo preko ogromnega nadzornega aparata,
Pri slovenskem gradbeništvu, ki je pa večinoma podprto preko javnih naročil, izvajajo ga pa razni inženiringi, je pa zgodba točno taka kot sem jo zgoraj opisoval. Vsi takole po otročje računajo na par kil prihranka in če bo buh dal, se ne bo podrlo. Malokdaj bo inženiring nayebal, raje nek mali šlosar s.p., ki je moral spraviti zadevo iz papirja v življenje.

V industriji je stvar izbrušena, ker je podjetje uspelo le, če je bil izdelek kvaliteten. Tudi aneksi k pogodbi so razmeroma redki (napram gradbeništvu, ki ima velik del posla z državnim budžetom.
Če je k pogodbi javnega razpisa priložen načrt se izvajalec nebi smel bati posledic slabe izbire materjala, le papirja se je treba držati. Drugo pa je, če že v naprej kalkulira, da bo napake finančno pokril nekdo drug. Zraven pa še praksa malih izvajalcev: iz posla črpaj čim več, če pa bo kaj narobe pa gre s.p. v stečaj - saj sta že dva odprta za vsak slučaj.

[vili]

malo bom zasmetil, sem delal na odrih dveh kamnolomskih mlinih ograje s cca 3 m višine odra, to je ograja kot norc, če se ti dva šlosarja obesita gor, pa še kaj preko nje poašplata, da ne rabta gor pa dol hodt po štengah, dobro ni pa ravno neka FENSI oh in sploh...:

pa še ena hevimetal ograja:

ograja01.JPG (125.14 KiB) Videno 24461 krat

no, da nebo samo kup besed, risbe , skice , slike pa nobene..., aha malo hecno, v sredini je pa mašina..., nimaš kam pasti...

[Mmeister]

Kot s.p. ko si enkrat vpet v sistem in posel jedva držiš glavo nad vodo, tako da prav daleč mogoče ne vidiš. In tu je lahko hitro zajeb. Potem pa se ven vlečeš na tak ali drugačen način.

Delal sam kot s.p., delal kot zaposlen pri drugih, pa sem marsikaj videl.

[Demz]

S.p. ne sme it v stečaj, ker gre z njim običajno tudi glava pa še familija zraven. (Verjetno si mislil d.o.o. ?) Je pa s.p. najbolj ranljiv, to pa!

Kakor koli, ograje so pri nas zelo nezahtevna gradnja in kot take prepuščene na milost prostemu trgu. V resnici so pa prvi varnostni element in bi morale biti podložne zelo visokim standardom. Od ograje vsi pričakujemo, da se ne bo nikoli podrla, v resnici pa pri izdelavi čisto vsi do neskončnosti šparajo z materialom. Pa tudi če se zgodi Lipa. Podatek : 500N/linijski meter - saj to je neverjetno! Od kje ta cifra?

[vili]

sem pa bil pred tednoma na eni kliniki, ograja šipa, ma se je nisem upal niti dotakniti, jebiga jebena profi deformacija..., sem jo celo uro gledal, ko sem čakal na pizdarij...o...

[Demz]

He, potem se pa sprehodi po temle

[Demz]

Jajca v grlu, garant .

[runocar]

Hvala vsem za odprto debato pokrito tudi z ustreznimi argumenti.
Sem šel še enkrat gledat, kaj pravi Evrokod glede obtežbe na ograje in pravi, da za stanovanjsko gradnjo, pisarne ter prostore s pritrjenimi sedeže se uporabi horizontalna obtežba med 0,2kN/m in 1,0kN/m. Naš nacionalni dodatek k standardu pa zahteva, da v Sloveniji velja vrednost 0,5kN/m. Seveda je lahko tudi večja v dogovoru z investitorjem, saj je tudi ograja dražja.
Ja, žalostno je to, kar je ugotovil Žerjavar, kako na gosto bi morali biti tile inox stebrički, pa niso.
Višina 105cm, ki jo navaja Žerjavar v računu je velikokorat premajhna, saj se veliko ograj sidra s čela balkona. Na balkonu je še izolacija, pa tlak in je efektivna višina konzolnega stebra hitro 1,20m. In tam se velikokrat izvede še kolenast stik brez vmesne pločevine ... Skratka žalostno.

[Žerjavar]

Podatek : 500N/linijski meter - saj to je neverjetno! Od kje ta cifra?

Že pred 50 leti je predpis govoril o 30 kg horizontalne sile po osebi. Če si upošteval le eno vrsto ljudi ob ograji je to 60 kg/m. Tudi delavec je lahko sam potiskal / vlekel voziček, če je bila potrebna sila do 30 kg.

Višina 105cm, ki jo navaja Žerjavar v računu je velikokorat premajhna,

Sem namenoma podal najnižjo možnost. Bi se hitro kdo izgovarjal, da ima manjšo višino in bo s tem vzdržalo.

[vili]

moja šlosarska na gornji sliki je visoka 1100...

[Mmeister]

Pa da še malo pokažem en večji projekt aluminijskih balkonov, debelina stene custom profilacije od 1,2 - 2mm. Varjeno z robotom.
Prek 2500 kosov ograj, polovica jih je oblečnih z kompozitom. Tu je bil zahtevan sack test 600J + komplet statika. Tole je požeganano s strani francozov, ker gredo stavbe do 18 nadstropij v centru Pariza, delano po njihovih standardih.

Untitled0.jpg (464.17 KiB) Videno 24421 krat

[vili]

ja majstr:

tako se dela, daj gor kaj bi želel in kaj si izdelal, pol pa naprej..., risba, risba, risba, žal...tako je...