Ravne tribuna

[fikus_]

Pred leti sem računal za prenašanje bremen, koliko materiala se porabi za prenosno sredstvo glede na maso bremena.
Masa jeklenice približno 1% mase bremena, enostaven C nosilec ~3%, C nosilec za kolute pločevine okrog 10-20% mase koluta, klešče za dviganje bremen pa celo do 40-50 % mase bremena.

Seveda je to zelo odvisno od oblike in dimenzij bremena, tako da so te številke samo informativne ter zelo približne.

[Žerjavar]

Tukaj se kaže, da je izgled imel prednost pred minimalno porabo materiala. .

Danes je v Časopisu Večer objavljena skica predvidene sanacije objekta. Se mi kot rešitev čisto nič ne dopade.
- Objekt je imel navdih umetniškega oblikovanja (glavni projektant je arhitekt) S predlogom sanacije pa je nastalo na izgled pravo skropucalo, ki si še naziva kič ne zasluži (moja ocena).
- Malce dvomim v trdnostno učinkovitost sanacije. Podaljšek poševnega nosilca do vertikalne dodane zatege do novega pasovnega temelja ne izgleda nič ojačano, bojim se za upogibno trdnost tega nosilca v bližini gornjega dela AB stebra.
- Malce tudi dvomim v že vgrajeno armaturo AB stebrov (spodaj se je že pokazala prešibka armatura), dejanska obremenitev AB stebrov pa s sanacijo ne bo bistveno manjša.
- Postal sem pozoren na velik previs lat na koncu strehe, previs je enak kot je razpon med sosednjima špirovcema. Ali bo vzdržalo "ob ta pravem snegu", letos še ni dosegel predvidene vrednosti.
Še bo tekla Meža do začetka uporabe.

[Zels]

Še slika predvidene sanacije - konstrukcije, objavljena v časopisu Večer.

[Žerjavar]

Spoj AB stebra in plošče na koti +5,87m nosi celotno streho. Dokler ta spoj ne bo v večjem delu samo tlačno obremenjen streha ne bo varna..

Izgleda, da ti je nekdo zaupal in z dodanimi zategami in sidri "odstranil" upogib AB stebra. Vendar le na prvi pogled. Ob spoju jeklene konstrukcije z vrhom AB stebra je kar precej upogibnega momenta. Za prenos tega do temeljev pa sta dve poti. Večji del prevzame togi AB steber, manjši del pa elastična "lomljena" zatega. Res je tudi, da se moment v stebru od vrha navzdol zmanjšuje, vendar na spodnjem koncu, kjer je AB že pošteno okvarjen vseeno nekaj momenta ostaja.

[Žerjavar]

Spodaj diagrami momentov na mestu stika jeklo - betonski steber. Kjer je hor. črta je stik med AB in jeklom

Morda se motim, imam občutek, da je tazpored momenta po višini AB stebra nekoliko drugačen = spodaj manjši kot zgoraj.

[Mmeister]

Nisem ravno statik ampak jbmm tole je spet vse skupaj neko pacanje.
Prej je bil cvikelj v betonu zdaj pa so naredli cvikelj v jeklu... naj dajo nazaj svoje diplome.

Tole je moj predlog narisano z zeleno naj zadaj ustrezno podprejo konstrukcijo, da se zmanjša momenent modro.

14081354qDACEA65C3B3388FD9F1756E.png (231.67 KiB) Videno 62668 krat

[Žerjavar]

Tole je moj predlog narisano z zeleno naj zadaj ustrezno podprejo konstrukcijo, da se zmanjša momenent modro.

To je ena od možnosti sanirati konstrukcijo v funkcionalnost. Moramo pa priznati, da je izvedba daleč od zamisli glavnega projektanta.

[runocar]

Spodaj diagrami momentov na mestu stika jeklo - betonski steber. Kjer je hor. črta je stik med AB in jeklom

Morda se motim, imam občutek, da je tazpored momenta po višini AB stebra nekoliko drugačen = spodaj manjši kot zgoraj.

Vrednost v diagramu -331 kNm je na mestu, kjer bet. steber sedaj poka. Vrednost -120kNm je moment v stebru na stiku med betonom in jeklom.

Mi je pa padlo v oči še tole. Poševni jekleni nosilec je na slikah enakega prečnega preseka kot vertikalni steber (v njihovem zadnem renderju je kar nekaj - umetniška risba). Prevzeti mora moment (pri seveda mojih predpostavkah in približni geometriji) ca 141kNm. Ko pa pogledam izvedbo, se mi zdi precej neobičajna, saj spodnja pasnica ne teče kontinuirano skozi steber.

[Zels]

Spodaj diagrami momentov na mestu stika jeklo - betonski steber. Kjer je hor. črta je stik med AB in jeklom

Morda se motim, imam občutek, da je tazpored momenta po višini AB stebra nekoliko drugačen = spodaj manjši kot zgoraj.

Vrednost v diagramu -331 kNm je na mestu, kjer bet. steber sedaj poka. Vrednost -120kNm je moment v stebru na stiku med betonom in jeklom.

Mi je pa padlo v oči še tole. Poševni jekleni nosilec je na slikah enakega prečnega preseka kot vertikalni steber (v njihovem zadnem renderju je kar nekaj - umetniška risba). Prevzeti mora moment (pri seveda mojih predpostavkah in približni geometriji) ca 141kNm. Ko pa pogledam izvedbo, se mi zdi precej neobičajna, saj spodnja pasnica ne teče kontinuirano skozi steber.

Ugibam, mogoče je pritrdilna plošča na spodnji strani stebra dovolj blizu, da pasnica nebi imela funkcije?

[Žerjavar]

Ko pa pogledam izvedbo, se mi zdi precej neobičajna, saj spodnja pasnica ne teče kontinuirano skozi steber.

Iz te slike je to lepo vidno. Posledično so lokalne napetosti v samem stiku znatno višje kot v poševnini pri mali oddaljenosti od stebra. Za dobro statiko je bolj potrebno razumevanje kot znanje. Po moje mora statik podobnih objektov imeti magisterij.
Le čemu je prirobični vijačeni priključek poševnega nosilca narejen odmaknjen od stebra - lahko bi bil direktno na pasnico I profila.

[Mmeister]

Le čemu je prirobični vijačeni priključek poševnega nosilca narejen odmaknjen od stebra - lahko bi bil direktno na pasnico I profila.

Ker noče imeti lukenj v pasnici? in dela odmik spoja zaradi momentov?

[Žerjavar]

Ker noče imeti lukenj v pasnici? in dela odmik spoja zaradi momentov?

Vpliv lukenj v pasnici se poceni eliminira z zaplato na pasnici (povečanje debeline pasnice).

[grega09]

To je res. Vrtanja v profile nihče več ne mara. Raje dva konca profila, ki jih varilec shefta skupaj, luknje so pa na plošči, ki je iz plazemskega razreza ven padla. Potem je pa še debata površinske zaščite - plošča na ploščo, itd.

Se pa strinjam, da je to sekundarnega pomena. Prva je statika v kombinaciji z izgledom, ki je tudi malo pomemben v takšnih primerih - kako bi pa izgledal most na Peljšac, če ne bi bil izgled pomemben? Potem še tehnologija izdelave. Ko to vse zložiš skupaj pa še "Welche farbe?" .

Je treba pa vse naenkrat razmišljati danes, kar jih pa večina ne zna. Na žalost. Statika, izgled, tehnologija, površinska zaščita - vse se v grobem definira med snovanjem, kjer je treba pa o vsem kar nekaj vedeti. Pa imeti čas, ki ga večinoma ni...

[grega09]

Še nekaj pri tej tribuni. Jaz bi se vprašal, če jih je odgovorni arhitekt tule dobil oz. jih bo dobil po prstih. Pustimo statika - lahko bi bilo boljše. Samo, če so si predragi arhitekti k riti prinesli vse pluse od poslov pri IZS, potem naj pa še drek, ki včasih nastane, požrejo...

[Žerjavar]

Je treba pa vse naenkrat razmišljati danes, kar jih pa večina ne zna. Na žalost. Statika, izgled, tehnologija, površinska zaščita - vse se v grobem definira med snovanjem, kjer je treba pa o vsem kar nekaj vedeti. Pa imeti čas, ki ga večinoma ni...

Imaš prav. Ni pa problem časa, večina projektov traja dalj časa kot izdelava. Menim pa, da je danes težko narediti dober projekt z dokumenti za izdelavo in montažo. Če sem prav štel je pri projektu te tribune sodelovalo 5 projektnih birojev na različnih lokacijah. Sem pa prepričan, da moraš za tovrstni projekt uporabiti le en dovolj močan projektni biro.
Kam teži državni organ, ki naredi za tak projekt pet različnih pogodb? Kako je zagotovljeno sodelovanje na stičnih točkah? Iz tega izhajajo dodatni stroški in podaljševanje rokov.