Poškodovana ostrešja v neurju

[mmd]

Zanimivo temo ste odprli
V planu imam prekrivat 30 let staro streh z 30 naklonom z opečno kritino

dilemo imam v izbiri strešne opeke, kar nekaj časa že iščem podatek pa ga ne najdem na spletu
zanima me kateri strešnik in obroba je po vašem bolj odporen na veter?

ravni strešnik
https://www.creaton.com/products/domino
ali valovit strešnik
https://www.creaton.com/products/mz3-klassik

opečna čelna obroba
https://www.creaton.si/Izdelki/dodatni- ... lne-obrobe
ali obroba iz pločevine

je kaka razlika v izračunih ali je vse skupaj zanemarljivo?

[Žerjavar]

iščem podatek pa ga ne najdem na spletu
zanima me kateri strešnik in obroba je po vašem bolj odporen na veter?

Dilema!!! Tudi če se odločiš za boljše, ali bo dovolj dobro, da naslednjih 40 let ne boš rabil intervencije na strehi? ??
Povej merila, ki jih postavljaš za potrebno: velikost zrna toče, največji sunek vetra, maksimalno možen sneg, ...
Ali je leseni del ostrešja po 30 letih še brezhiben?

PS: ena od možnosti : narejeno v skladu z državnimi predpisi. Imajo vse varovalke, da e more priti do napake. Dobra rešitev. Šole, vrtci, telovadnice, industrijske zgradbe, ....so tako narejene z vsemi kontrolami. Se ne zgodi, da katera stane brez strehe

[Zaspanc]

Aha, zato je leto dni star vrtec omenjen tu https://www.radio-odeon.com/novice/toce ... kaj-skode/
Pa ni bil ravno orkan...

[CNC tehnologija]

Pločevinasta streha je površina, kjer se vsi parcialni podtlaki seštevajo in vlečejo kompletno konstrukcijo navzgor. Pri strešnikih je to omejeno na površino vsakega kosa.
Razlika med dinamičnim podtlakom in statičnim tlakom je tudi pri turbulenci lahko znatna ( v razmerju 1/2 hitrosti vetra na kvadrat )
Četudi bi bil podtlak nek moment samo 0.01 bara je površina strehe dovolj velika, da to znese na tone negativne vlečne sile navzgor. Potem so tukaj še vibracije, ki poskrbijo za problem dinamične trdnosti konstrukcije strehe.

[CNC tehnologija]

iščem podatek pa ga ne najdem na spletu
zanima me kateri strešnik in obroba je po vašem bolj odporen na veter?

Dilema!!! Tudi če se odločiš za boljše, ali bo dovolj dobro, da naslednjih 40 let ne boš rabil intervencije na strehi? ??
Povej merila, ki jih postavljaš za potrebno: velikost zrna toče, največji sunek vetra, maksimalno možen sneg, ...
Ali je leseni del ostrešja po 30 letih še brezhiben?

PS: ena od možnosti : narejeno v skladu z državnimi predpisi. Imajo vse varovalke, da e more priti do napake. Dobra rešitev. Šole, vrtci, telovadnice, industrijske zgradbe, ....so tako narejene z vsemi kontrolami. Se ne zgodi, da katera stane brez strehe

Si hotel verjetno reči, da so doslej pač imeli srečo in jih ni doletelo.

[grega09]

Mislim, da je Žerjvar hotel povedati, da večinoma ostanejo brez strehe šole in vrtci, ki so javni objekti in preko tega naj bi bili podvrženi gradbenemu nadzoru, ki takšnih stvari ne bi smel dopustiti. Konec koncev gre za denar nas vseh.
Ampak velik del Slovenije je južno od Save, ki je neka severna meja Balkana, kar pomeni da je "tamo negde" streha od vrtca ali šole odlično narejena. Nadzorni dobi pa za "čevapčiče" - danes še kaj drugega . Neka *urve platijo, sem enkrat slišal...

[Žerjavar]

naj bi bili podvrženi gradbenemu nadzoru, ki takšnih stvari ne bi smel dopustiti.

V tovrstnem delu me moti predvsem pomanjkanje kontrole. Pri gradnji mora po službeni dolžnosti (zakonsko določilo) sodelovati kar precej pooblaščenih posameznikov, ki nimajo predvidenega nadzora. Zadošča izjava takega pooblaščenca, da je njegovo delo opravljeno v skladu z zakonom - ali je res? Ni važno kako je narejeno, važno je, da se v dosjeju objekta nabere ustrezne izjave, poročila, ...
Pri privatnem podjetju je vsak zaposlen (tudi čistilka, šef delavnice, ...) izpostavljen vsaj občasni kontroli, kaj in kako dela. Glavni odločujoči o kontroli pa je lastnik, ki ima lastni interes da podjetje dobro dela.

[grega09]

Eh, Žerjavar, glavno da je razmetalo streho in je delo za naprej. Kaj češ lepšega, kot konstantni biznis... Pa še država (mi vsi) častimo.

[grega09]

Eno stvar bi bilo še interesantno izvedeti po teh neurjih, še posebej po tisti skoraj 20 cm toči v Italiji.
Kako se obnesejo različni tipi kritin, npr. kovinska proti opečnati, itd.
Ima kdo kaj informacij?

[Zaspanc]

To že dolgo vemo tudi v Sloveniji.
Vsako moraš menjat, pri plehnati imaš časa ponavadi kljub vsemu na pretek, ker ne pušča (ali pa zasilikoniraš špranjo ali dve).
Pri glini/betonu/vlaknocementu/... pa po oreng toči strehe takorekoč ni več, pa še poplava v bajti...

[grega09]

Nisem vprašal, če vemo, zanimajo me posledice takšne toče na okvirno dveh različnih materialih kritin. Ne vem kakšen pleh mora biti, da ti naredi toča špranjo.
Se pa bi strinjal, da če obdržiš kritino med hudim vetrom, je bolje da je malo povita, kot pa vsa razbita. Funkcija med nalivom je bila ohranjena - suho podstrešje / mansarda. Pa še res lažje počakaš na krovca, ko bo imel čas...

[Zaspanc]

Potem pa bolje specificiraj vprašanje. S statistiko ti bi najbrž lahko postregli zavarovalniški cenilci (čeprav dvomim v dodano vrednost takih podatkov ob tako hudih ujmah).
Pred 5 leti je po Beli krajini lomastila z 12cm premera, zato sem napisal da že vemo...
Glino je zdrobilo, da je bila tudi sekundarna kritina zrešetana kot stari štumfi, posledično nič pomagalo pri dežju po toči. Beton polomilo, a v večje kose, sekundarna malce bolje odnesla. Itd... O razliki med različno glino npr. je nesmiselno debatirat pri takih premerih, pri drobnejši, recimo do kakih 6cm, pa so tudi tam razlike.
Pleh pa odvisno od izvedbe, poceni imitacije gerarda je odpiralo po spojih, trimo (v kosu od slemena do kapa) samo pobuškan, pri kakem nesrečnem vijaku (če je priletela tik nad vijakom) relativno zanemarljivo puščalo. Alu kritina preluknjana.
Pri 20cm je pač vse skupaj še 3x huje...

[Demz]

Pravkar sva imela debato s špenglarjem ... pravi da je edino bramac zdržal tole v Krškem. Vse glinene kritine so se zdrobile, bramac pa ne.

Torej betonska kritina ? Jaz osebno sem čustveno navezan na glino (ampak zares ), nočem betona na strehi, pločevine pa še manj (čeprav je to moj osnovni medij). Na streho spada glina ali slama! Kwa pa vem ...

[Žerjavar]

Na streho spada glina ali slama! Kwa pa vem ...

Sem istega mnenja. Je pa glina lahko različna predvsem na debelino in ravnost. Nimam praktičnih izkušenj, sklepam pa, da je bolj odporen na točo bolj valovit in debelejši (težji) strešnik. Tudi proti vetru.

[Zaspanc]

Kar se ravnih tankih vs. debelih ukrivljenih tiče, sem enakega mnenja kot Žerjavar. Kak bobrovec (sploh zarezni) poka že ko mu samo omeniš točo...

Drugače pa izbor kritine nikakor ni več tako enoznačen oz. enostaven.
Nekdo ki je imel poplavljeno bajto pod razbitimi cigli bo drugače gledal na izbor kot drugi, ki mu je plehnato veter odnesel k sosedu... S tem da se pri dugem da lažje "ojačat" ostrešje, pri prvem pa te reši kvečjemu betonirano "ostrešje". Pri novogradnji imaš torej več izbire, a nas je le nekako več takih ki si naknadne betonaže ne moremo omisliti, ob sanaciji (redni ali izredni) lesenega dela pa je nekaj možnih prijemov...