Poškodovana ostrešja v neurju

[jan.23]

Pravkar sva imela debato s špenglarjem ... pravi da je edino bramac zdržal tole v Krškem. Vse glinene kritine so se zdrobile, bramac pa ne.

Pred leti ko je bila v Črnomlju toča, tudi pravijo, da se je betonski bramac boljše obnesel, kot opečnati strešniki in ti so ob poku ostri ko žiletka, da prebijejo sekundarno kritino, bistveno prej kot betonski strešniki.
Pri obnovi strehe sem se odločil za bramac klasik in sekundarno folijo Riwega USB Protector GOLD 330.

[runocar]

A ima kdo kakšno izkušnjo, kako so točo prenesle sončne elektrarne?

[hine]

Na TV prispevku sem videl poškodovane panele.

[bmodic]

Moji so ostali celi. Sosedu je razbilo steklo na enemu panelu, rekel pa je, da panel deluje.
Toča je bila velikosti oreha. Razbila je tudi nekaj avtomobilskih stekel.

[grega09]

A ima kdo kakšno izkušnjo, kako so točo prenesle sončne elektrarne?

Primer iz Italije: https://twitter.com/severeweatherEU/status/1684338094663692288

[grega09]

Torej betonska kritina ? Jaz osebno sem čustveno navezan na glino (ampak zares ), nočem betona na strehi, pločevine pa še manj (čeprav je to moj osnovni medij). Na streho spada glina ali slama! Kwa pa vem ...

Ne vem, če ob tem novem vremenu kaj ta arhitekturna sentimentalnost pomaga. Kakor trenutno razbiram iz te teme, je najboljša kritina kovinska, v kolikor ostane na objektu . Malo je pobunkana, streha ohrani funkcijo in lahko krovca pokličeš potem ko mu zmanjka interventnega dela s tistimi, ki so imeli glino in podobne stvari gor.

[reber]

Ko prebiram tole temo, opažam različne poglede na zadevo.

Ko smo pred leti obnavljali ostrešje, sem se odločil za pločevinasto kritino Gerard. Mislim, da je po teži na m2 to ena najlažjih kritin, saj je bil to tudi moj pogoj. Ostrešje je staro iz leta nekje 1928, špirovci so tanki, v slemenu so že skoraj okrogli, debeline tudi pod 12cm. Ostrešje je zvezano s stropom podstrešja in polovico stene prostorov spodaj, ker so stene kombinirane, zidane in lesene.

Prizidek pri hiši je zidan precej po sodobnih pravilih, ima vertikalne vezi, na vrhu betonski venec v katerega so s sidri pritrjene lege novega ostrešja. Izvajalcu sem naročil, naj ne sprejema nobenih kompromisov, da je periodično na vsakih ne vem koliko let lahko zelo zelo vetrovno in naj poskrbi, da bo vse dobro pritrjeno. Staro ostrešje je ostalo, zamenjani so samo zunanji špirovci, lege so itak povezane dol v steno, na ključnih mestih sem dodal vertikalne povezave še nižje dol v steno in to kasneje prekril z izolacijo, ko je to prišlo na vrsto. Zagotovil sem, da so lege dobro pritrjene v nosilne stene, tako da se ne bi slučajno zgodilo, da nekoč kaj odpihne.

Kritina je dobro pribita, zahteval sem, da pritrjevanje "po standardu" ni dovolj in naj pritrdijo bolje, z več žeblji kot je predpisano. Izvajalec je povedal, da je garancija in da predimenzioniranje ni potrebno. Jaz sem vztrajal pri svojem in zahteval ponovno, da cena ni problem, da smo se že pri predračunu dogovorili, da gre vse nepričakovano in izven nekih standardov pod dodatne stroške. Na garancijo tistih 5 let se požvižgam, veter bo itak prišel po izteku garancije in če mi sname streho jih bom poiskal in takrat bo hudir, me ne bo ustavilo nič, tako kot vetra ne. No, potem so res naredili in pritrdili tako kot je treba, ob naslednji menjavi ali obnovi ostrešja bo marsikaj šlo narazen precej težje, ampak nič hudega, streha naj ostane tam kamor spada, če bo pri naslednji obnovi nekoliko več dela zaradi več žebljev in vijakov, naj kar bo.

Nekateri krovci so me prepričevali, zakaj Gerard, zakaj ne neko opečno kritino, saj je bila že prej, ostrešje bo že zdržalo, tako kot je doslej in da se pri veliki količini snega tako ali tako teža kritine ne pozna kaj dosti. No ja, mnenja so različna, ampak težko ostrešje ni samo utež na ostrešje, je utež za celo hišo in v primeru potresa in zelo težke strehe, vemo kaj se dogaja s stenami.

Osebno sem vsekakor naklonjen lahki kritini in brez pretiravanja v debelini lesenih sestavnih delov ostrešja. Zakaj bi morali biti špirovci 160x140 ali 180x140 in lege 250x200 pri neki majhni hiši. Zdi se mi, da nekje kar tekmujejo koliko "kubikov" lesa bo šlo v ostrežje, da šteje samo to, kakšne enormne količine lesa se vgradi. Po mojem mnenju je bolj treba gledat na to, kako je vse skupaj povezano, ne samo ostrešje samo po sebi ampak tudi to, da je ostrešje povezano dol do temelja, pravilno preko vertikalnih vezi.

Če je problem pritrjevanje špirovcev na lego, če so žeblji premalo in se izruvajo ali če so vijaki pretrdi in pokajo, zakaj ne bi uporabili matičnih vijakov?
Dogodek iz te teme, da je del strehe izpulilo s špirovci vred iz lege, mi daje misliti, da če bom še kdaj delal ostrešje oziroma gradil, da bo to vijačeno nadstandardno in po zgledu starih, zelo starih ostrešij, ko so "vezali" tako, da je skupaj stalo že samo po sebi, dodatno pa so zabili v spoje lesene cveke oziroma lesene žeblje. Danes klasično nihče več ne dela tako, razen mogoče na CNC pripravljena ostrešja.

Veliko se da rešit tudi s "custom made" pritrdilnimi elementi, ampak žal vsi tako hitijo in za individualni pristop zmanjka časa, pa ga ne bi smelo.
Če nekje odpihne pločevinasto kritino, je večinoma kriva šlamparija izvajalca.

[runocar]

Lepo zapisano in argumentirano.
Res je, težka streha v primeru potresa ni ravno dobrodošla, predvsem pri starejših objektih, kjer se je gradilo manj povezano z vezmi, betonom. Sem bil pred kratkim na eni stari bajti, kolenčni zidovi 12cm, višine ca. 1,2m, na vsake 4m pa zidan stebriček 25/25cm kot ˝ojačitev˝ kolenčnega zidu. In to je to ... Na ta zid postavljena kapna lega. Kritina betonski zareznik. Podstrešje neizkoriščeno. Hiša iz leta 1906, okolica LJ. Hiša bo sicer sedaj šla v rušenje iz drugih razlogov, ampak do danes še vse stoji

[Žerjavar]

Ko prebiram tole temo, opažam različne poglede na zadevo.

Tudi tvoj pogled je neke vrste izjema.
Kar se tiče možnosti izogiba množične rušitve streh, zaradi hitre spremembe naravnih pogojev, sta zame le dva postopka:
1. Obrtniški pristop: Ni nobenega trdnostnega računa. Pogleda se, kako je bilo narejeno zrušeno ostrešje in se vse elemente naredi močnejše.
2. Na teoretični osnovi: Ugotovi se nove možne naravne pogoje (veter, sneg, toča, ...) in se vse elemente ostrešja poračuna na te pogoje.
Lastnik (investitor) pa se sam (ali s svetovalci) odloči o načinu sanacije. Seveda ima pri odločitvi vpliv prioriteta (čas, cena, verjetnost dobre sanacije).

[lesy1]

Žerjavar, prosim za okvirni izračun preseka leg in šperovcev za streho.

Dvokapnica, kot 20 stopinj, razdalja med kapnima legama 9m, med vmesnima 4m + škarje.
Lege so dolge 12m, vmesne lege so podprte na 4 m ali manj.
Dolžina šperovcev 6m delitev na 0,8m, ostrešje deskano, pokrito z opeko 45kg/m2
Obtežba snega je predvidena 120 kg/m2, za veter ne vem podatka. Pod streho je sicer pohodno podstrešje, ki pa ne obremenjuje samega ostrešja.

Statik mi je dal izračun za podobno streho (pod kotom 30 stopinj!), (ki mu težko verjamem), izračunal je vmesne lege 22cm x 30cm šperovce 12cm x 20 cm itd...

Hvala in LP

lesy

[lesy1]

Žerjavar, prosim za okvirni izračun preseka leg in šperovcev za streho.

Dvokapnica, kot 20 stopinj, razdalja med kapnima legama 9m, med vmesnima 4m + škarje.
Lege so dolge 12m, vmesne lege so podprte na 4 m ali manj.
Dolžina šperovcev 6m delitev na 0,8m, ostrešje deskano, pokrito z opeko 45kg/m2
Obtežba snega je predvidena 120 kg/m2, za veter ne vem podatka. Pod streho je sicer pohodno podstrešje, ki pa ne obremenjuje samega ostrešja.

Statik mi je dal (pokazal) izračun za podobno streho (pod kotom 30 stopinj!), (ki mu težko verjamem), izračunal je vmesne lege 22cm x 30cm šperovce 12cm x 20 cm itd...

Hvala in LP

lesy

[runocar]

A je možno videti tisti statični izračun?

[lesy1]

A je možno videti tisti statični izračun?

To je izračun od hiše, ki jo je znanec gradil 3 leta nazaj. Bom poskusil pridobiti izračun.

LPL

[grega09]

Kaj pa bitumenska skodla (Tegola po domače). Sicer ni tako pogosta pri nas in se jo skoraj ne vgrajuje več, pa vseeno - kakšne so pa tu izkušnje pri teh neurjih in toči?

Drugače pa reber dober komentar, tudi sam sem konstrukcijo ostrešja kompletno zamenjal in še potem dodal en kup vezav, custom kot si omenil - noben mojster tega ne dela danes, ker enostavno nimajo časa. Na kritini bi sicer še nekaj stvari dodelal, kot si omenjal sam, ampak sem kar zadovoljen. Tudi sam zagovarjam prednost lahke kovinske kritine na starejših objektih, ki niso čisto po Eurocodih projektirani.
Je bil pa objekt v osnovi izdelan z vertikalnimi vezmi brez vencev poševnin, zgornji del neizkoriščen, pri dozidavi in širitvi objekta sem celo ostrešje zamenjal, konstrukcija izdelana na CNC in sestavljena na objektu, po sestavljanju smo podlili AB vence in preko vijakov na dovolj mestih leseno konstrukcijo zvezali z objektom. Večina ljudi se mi je smejala, kaj mi je tega treba, se mi zdi da je kar dobro izpadlo, pa še zgornji del objekta sem lahko veliko bolj po želji izkoristil, ker je bilo celo ostrešje v tej smeri načrtovano.

Glede količine lesa se ne bi čisto strinjal. Če imaš potem mansardno stanovanje in knauf na stropih je deformacijski pogoj po moje bolj pomemben, da je vse skupaj malo manj deformabilno. Zdaj, če je zgoraj neizkoriščeno podstrešje (redko pri adaptacijah in novih objektih), potem to ni tako pomembno. Gledam tu stare objekte (100 let in več) v centru mesta in je vse povešeno med špirovci, samo kritino menjajo na vsakih 50 let. Da bi pa neko udobno stanovanje zgoraj naredil pa lahko pozabiš. Je pa res, da se pa danes pri pomanjkanju in reševanju stanovanjskih problemov izkoristi vse do zadnje luknje...

[Žerjavar]

Žerjavar, prosim za okvirni izračun preseka leg in šperovcev za streho..

Nimam spiska članov Foruma z osebnimi podatki (občina, nmv), iz katerih bi lahko določil obremenitve ostrešja od naravnih pojavov.