Pomoč pri izbiri pravih nosilcev in ustrezne AB plošče

[rozancomanija]

Jaz bi sebi naredil: Na špirovce bi v smeri nagba strehe položil deske 24 mm debeline, med njimi po 1 do 2cm špranja. Čez sekundarna kritina in trapezna pločevina 0,5 mm z globino valov 40mm.

Moja predstava o kritini z že vgrajeno izolacijo je potem bila povsem napačna. Do sedaj sem o tem samo razmišljal, tako da dokončnega načrta o izvebi še ni. Vaš predlog se zdi precej smiselen.
Če prav razumem bi vi dali samo trapezno kritino, tudi brez filca spodaj?

[Žerjavar]

bi vi dali samo trapezno kritino, tudi brez filca spodaj?

Da. Filc je lahko le z namenom nekaj dušenja zvoka (škrobot dežja).

[Demz]

Hmm ... , izolacijo spodaj si želiš zaradi preprečitve kondenza itd.

[Žerjavar]

Za preprečitev kondenza je parna zapora na topli strani izolacije in razmak desk ter paropropustna sek.kritina. Glede na debelno izolacije je smotrno, da se jo namesti med špirovce, da se malce prišpara višina objekta.

[rozancomanija]

Ja, sem slišal za oba argumenta, torej preprečitev kondenza in hrupa.

V brošuri od Trimo Trebnje sem našel informacijo, da TRIMOVAL (pločevinasta kritina brez izolacije) ni več del njihovega produktnega portfolia. Očitno so ga ukinili.

Za italjane še vem, da imajo kritino brez izolacije. Bom jutri poklical Trimo, pa se prepričal o tem.

Jaz sem razmišljal o kritini s 3cm izolacije znotraj panela zaradi kondenza. Verjetno je pa boljše kondenzu preprečiti da nastane, kot ste vi opisali. Sama izolacija stropa od spodaj je dobra ideja proti vročini.

[rozancomanija]

Obstaja tudi opcija, ne nujno najbolj ekonomska, vse tako kot ste vi našteli, le namesto navadne pločevine, to z 3cm izolacijo, spodaj sekundarna kritina in deske z razmaki, pod špirovci pa izolacija in parna zapora in knauf.

[Žerjavar]

Obstaja tudi opcija, ne nujno najbolj ekonomska, vse tako kot ste vi našteli, le namesto navadne pločevine, to z 3cm izolacijo, spodaj sekundarna kritina in deske z razmaki, pod špirovci pa izolacija in parna zapora in knauf.

Čisto normalno, da se za problem najde več rešitev. S primerjavo okoliščin pa se investitor odloči za zanj najugodnejšo izvedbo.
Le pripomba: Če je za kritino panel (dve pločevini in vmes nekaj izolacije) ter pod njo imaš še več izolacije, rabiš pod panelom zračni kanal.

[rozancomanija]

Le pripomba: Če je za kritino panel (dve pločevini in vmes nekaj izolacije) ter pod njo imaš še več izolacije, rabiš pod panelom zračni kanal.

Če prav razumem zato, ker pri taki izvedbi ni zračenja pod grebenom panela, ker je panel spodaj raven. A bi v tem primeru bil potem primoran uporabiti še late (nad sekundarno kritino)?

[Žerjavar]

Če prav razumem zato, ker pri taki izvedbi ni zračenja pod grebenom panela, ker je panel spodaj raven. A bi v tem primeru bil potem primoran uporabiti še late (nad sekundarno kritino)?

Nisem še videl možnosti izvedbe kritine s panelom in dodano izolacijo pod njim. Potrebno je omogočiti, da vodne pare iz dodane izolacije lahko prehajajo v zunanji zrak - skozi pločevino ne morejo. Bo potrebno si nekaj ustreznega izmisliti.

[rozancomanija]

Nisem še videl možnosti izvedbe kritine s panelom in dodano izolacijo pod njim. Potrebno je omogočiti, da vodne pare iz dodane izolacije lahko prehajajo v zunanji zrak - skozi pločevino ne morejo. Bo potrebno si nekaj ustreznega izmisliti.

Sem danes govoril z osebje Trima Trebnje. Potrdili so mi, da pločevinaste kritine brez izolacije res nimajo več v prodajnem programu. Prav tako so mi za moj primer uporabe odsvetovali sendvič panele (z že vgrajeno izolacijo med dva sloja pločevine), saj je to primerno za večje objekte in take, ki se dobro zračijo. Čim kritina ni paropropustno dobro izolirana, se bo nabiral kondenz in povzročal škodo. Ko se bo sekundarna kritina nekaj časa močila, bo ravno tako začela prepuščati vodo.

Glede na to, da bojo v delavnici lesno-obdelovalni stroji, me ta problem s kondenzom sigurno skrbi.

V Slovnski Bistrici obstaja še eno podjetje Hosekra, ki še izdeluje strešne panele brez izolacije in lahko ji dodajo tudi filc (da vpija in suši kondenz).

G. Žerjavar, kakšne so vaše izkušnje zaprtih objektov, v katerih se občasno kuri in da so prekriti kot ste mi uvodoma svetovali, s pločevinasto kritino brez izolacije, sekundarna kritina, parna zapora.... Koliko časa v takem primeru zdrži sekundarna kritina?

Ali obstaja še kakšna varjanta streh z takim nizkim naklonom, kjer kondenz ni problematičen? Na spletu sem zasledil, da naj bi obstajala tudi opečnata kritina za naklone večje od 10 stopinj (to bi v mojem primeru pomenilo da bi moral biti pri žlebu steber visok 3m, pri "slemenu" pa 4,1m), idealno pa večji od 17 stopinj (to bi v mojem primeru pomenilo da bi moral biti pri žlebu steber visok 2m, pri "slemenu" pa 4,2m).

[rozancomanija]

Bi se valovita kritina bolje bonesla v takem primeru? Samo razmišljam. Res si želim streho z dologo življensko dobo in nič kondenza.

[Žerjavar]

Bi se valovita kritina bolje bonesla v takem primeru? Samo razmišljam. Res si želim streho z dologo življensko dobo in nič kondenza.

Problem s trapezno kritino. Vem za tri take strehe, ki so jih prej kot v 15 letih zamenjali; eno z opečnatimi strešniki ter dve z salonitko (brez azbesta). Pločevina je začela puščati ob pritrdilnih vijakih. Zaradi temperaturnega raztezanja pločevine napram lesenemu ostrešju, so luknje v pločevini postale ovalno povečane.
Jaz imam dvokapnico z naklonom 14°, pokrito s strešniki z dvojno zarezo (nekoč je bila salonitka). V 16 letih še nisem zasledil spuščanja, pa tudi veter še ni privzdignil nobenega strešnika. Morda razmisliš o asimetrični dvokapnici, ena stran daljša in položna, druga krajša in strma.
Le občasno ogrevanje prostora ima svoje probleme. Smotrno je, da ima notranja obloga čim manjšo maso (manj akumulacije), da se hitreje segreje. Potem pa obveza, da se po prenehanju ogrevanja prostor temeljito prezrači, da se stene in oprema ohladi na zunanjo temperaturi. S tem se prepreči tvorba kondeza med ohlajanjem.

[rozancomanija]

Morda razmisliš o asimetrični dvokapnici, ena stran daljša in položna, druga krajša in strma.

Sedaj se to zdi dobra ideja. Sicer sem dobil gradbeno dovoljenje za enokapncio, ampak mislim da to birokracijo lahko urejam naknadno. Višina in velikost objekta se ne bo spremenila.

Hitri izračun mi pravi, če bi šel iz 2.5m na 4m v razdalji 5 metrov, bi bil to naklon cca 17 stopinj, potem pa sleme in spust v zadnjih 2 metrih nazaj na 3m bi bil to naklon 18 stopin.

Ker glede na vse, kar sem se naučil v zadnjih dveh tednih, bi najraje videl, da na strehi stari dobri opečnati strešnik.

[Žerjavar]

Za lažjo (težjo) odločitev o izvedbi, le približna informacija. Kritina strešnik opečnati, naklon 15°, svetla višina 280 cm.
Špirovci, deske, late, ... žagan les 1,4 m3. Lege, stebri, ... les 1,6 m3 ali jeklo KC 1000 kg-

[rozancomanija]

Za lažjo (težjo) odločitev o izvedbi, le približna informacija. Kritina strešnik opečnati, naklon 15°, svetla višina 280 cm.
Špirovci, deske, late, ... žagan les 1,4 m3.

Hvala za skico. Ko bom utegnil, bom zrisal nov 3d model. Zaradi lažje izvedbe se nagibam k temu, da bi streho naredil tako kot ste predlagali, in da bi bila položena tudi nad zobom (torej da je streha s ptičje prspektive pravokotna).

Lege, stebri, ... les 1,6 m3 ali jeklo KC 1000 kg-

A je tukaj govora, da bi cela stavba bila lesena (brez železne konstrukcije)? Kaj pa je iz statičnega vidika boljša opcija? Železna konstrukcija ali lesena? Ne vem zakaj, ampak se mi zdi, da bi z železnimi stebri lažje in bolje fiksiral objekt. Osrešje seveda leseno. Za lege pa je opcija eno ali drugo. Prosim za nasvet in kakšno razlago okoli tega.