Napisal/-a runocar » 28.9.2023 13:14
Jaz mislim, da se daje CO2-ju prevelik pomen za segrevanje.
- V srednjem veku so v nemčiji (sever evrope) dvakrat letno pobirali davke, ker so kmetje dvakrat letno pobirali pridelke. bilo naj bi 2-3 stopinje C topleje kot je danes. Pa je bila takrat koncentracija CO2 nižja kot danes.
- Kako to, da je nekje po letu 1945 povprečna temperatura nekaj let padala, medtem ko je koncentracija CO2 naraščala?
- Pred nekaj leti sem videl v časopisu naslov z velikimi debelimi črkami, ki je govoril, kako intenzivno se tali let na antarktiki. Če se še prav spomnim so rekli, da se je okoli leta 2000 led talil s hitrostjo 80mrd ton/leto, medtem ko se je leta 2020 talil s hitrostjo 240mrd ton/leto. Sem se kar malo zasekiral. Ker pa sem vedel tudi za podatek, da če se ves led na Grenlandiji in Antarktiki stali, bi globine morij narasle za ca. 60m. In ker do sedaj ni naraslo niti za 30cm (v zadnjih 100 letih), me je podžgalo, da sem šel malo računat. Ocenil sem volumen ledu na antarktiki (povprečna debelina x površina iz Wikipedije), predpostavil, da se tali s hitrostjo kot leta 2020 ter da nanj ne padejo nobene dodatne padavine. Naračunal sem, da je za popolno stalitev potrebnih dobrih 100.000 let. Sem se kar nehal sekirat.
- Segrevanje morij. Zelo težko je vodo segreti v globino od zgoraj navzdol. Mediji kar naprej poročajo, da se je morje močno segrelo. Ja, verjamem, vendar samo zgornja plast. Nekako verjamem, da je na dnu morij temperatura vode okoli 4°C, saj je voda takrat najgostejša. Ob zelo grobi in delno ˝napačni˝ predpostavki, da je večina vode v morjih toplejša od 4°C (jasno, na polih je nižja) in ima enak temperaturni razteznostni koeficient, bi po grobem računu zaradi volumske deformacije, kot posledice dviga temperature morij pri segretju za 1°C, morala gladina narasti za ca. dobrih 70cm. Dejstva so drugačna.
- Pravijo, da je potrebno svet bolj ozelenet. Optimalna rast rastlin je pri 800-1200 ppm CO2. V prazgodovini je baje bilo v zraku toliko CO2, da rastline niso potrebovale listov, ampak so CO2 zadostno absorbirale kar skozi ovoj stebla ...
- Medvladni podnebni odbor mora trditi, da je za segrevanje kriv CO2, sicer nimajo več razloga za obstoj, za plače ...
- ALi je kdo razmišljal kaj o tem, da ko poleti po kratkem nalivu, sonce močneje ˝pripeče˝? Dež opere ozračje prašnih delcev, ki tvorijo neke vrste zavese. V veliki skrbi za zdravje, so danes vsi prašni delci škodljivi in je to tudi res. Vendar sem pomislil, da tudi ti prašni delci, ki jih zmanjšujemo, ovirajo prodiranju sonca na Zemljo. Če prav vem, je naše ozemlje v obdobju zgraditve južne železnice pokrivalo le 35% gozdov. Danes je pokrivajo preko 60%. Zakaj takrat tako malo? Ker so potrebovali energijo, ki so jo dobivali iz lesa. Prašnih delcev ob tistih pečeh je bilo v zraku neskončno mnogo ...
- nekje sem bral, verjetno bom malo preveč po svoje napisal, ker sem že malo pozabil in se tudi ne spoznam dobro na to, pa vendar, da novodobne ladje in tankerji ne kadijo več tako, kot so včasih. Med drugim je bilo omenjeno, da s filtri in ne vem čim še vse, se v ozračje nad morji spušča bistveno manj žveplenih oksidov, ki pa naj bi delovali kot kondenzacijska jedra. Ker je tega manj, je nad morji manj padavin in te padavine padejo dol nekje nad kopnim. Nisem prepričan, da je to res tako.
- Kaj pa mislite o vplivu npr. toplote, ki jo človek oddaja? Okoli 1850 je bilo na zemlji 1mrd ljudi, zdaj nas je 8mrd. Povprečen človek naj bi oddajal s toploto toplotni tok nekje 100W. Na dan je to nekje dobra 2kWh. Sonce v Slo. na zemljo v letnem povprečju oddaja nekje med 3-3,5kWh/dan. Verjetno je ta vpliv še vedno pljunek v mlako, mogoče pa niti ni zanemarljiv. Rast prebivalstva sovpada z rastjo temperature ...
Kaj pa vem. Moti me to, da današnja določena znanost ni več znanost, ampak že kar politika in ne veš več komu bi verjel.