Ojačitev lesenih tal

[Mabe]

Tole sem videl, mogoče te zanima?

https://www.bolha.com/jeklo-gradiva-in- ... las-655196

Hvala, nosilce sem že nabavil!

Prilagam še skico izvedbe.

Sem malce poračunal s tvojimi podatki o 100 kg/m2 za estrih z dodatki in lesni vijak 8 mm. Nad obstoječi tram je treba dodati še 12 x 10 cm. Vijačiti je treba v področju obeh koncev na 5 cm.
Svetujem, da uporabiš suhi estrih (lesna plošča z utori za cev talnega, in se le zakita). se bo dodatna teža znižala. Povej tvojo odločitev, če ne drugo, da poračunam potreben razmak vijakov za vso dolžino.

Hvala Žerjavar za vso pomoč! Imam nove 12x12 tramove. Tako kot si omenil že v prejšnjem odgovoru, sidral bom v AB preklado z THDEX M10 vijaki (2 na nosilec), da tramovi v primeru kakšnega tresenja ne padejo z "zoba" na katerem slonijo. Tramove bi vijačil bi po celotni dolžini tramov (3,85m), uporabim pa lahko tudi poliuretansko lepilo, če bi s tem lahko zmanjšal število potrebnih vijakov.
Ali je kakšrnakoli možnost, da ob vsej dodatni ojačitvi naredim klasični estrih (vem, spet ta beseda klasični estrih)... S tem mislim 5cm stirodurja + 5cm betona. Vem, da danes obstaja še miljon drugih načinov, vendar vseh opcij še nisem uspel raziskati. Še eno vprašanje, ali tvoj izračun temelji na obstoječih letvah med tramovi, ali z odstranjenimi letvami?.

V primeru da odstranim obstoječe letve, jih prestavim na NOV tram, mi ostane še 11 cm ki jih moram "zafilati", da pridem do končne višine.

[Žerjavar]

Z ojačitvijo 12 x 12 cm bo vdržalo tudi 5 cm betonskega estriha.
Razmik vijakov: od konca (vsakega) je razmek 5 cm do 70 cm, nato 8 cm do 140 cm ter ostanek v sredini po 15 cm.

[Mabe]

Hvala Žerjavar, vzeto v račun!
Zgolj iz radovednosti - kaj bi se zgodilo če bi dal manj vijakov kot si omenil? Npr, po celi dolžini vskaih 30 cm en vijak. Tramova sta tako ali tako en na drugem (zgornji pritiska na drugega) in bi se predvidevam pod obremenitvijo estriha in tal "povesila" skupaj?

[Žerjavar]

če bi dal manj vijakov kot si omenil? Npr, po celi dolžini vskaih 30 cm en vijak.

Bilo bi manj vijakov in vsak od njih bi bil bolj obremenjen. Verjetno bi se les zaradi večje sile od vijaka začel mečkati. Sčasoma bi toliko popustil, da vijak nebi več nič držal, nastane kot da sta tramova eden na drugem, brez povezave. To pa je isto, kot če bi bila eden ob drugem. Če sta tramova dobro povezana je isto,kot če bi bil en tram tako visok. Ko se zaradi obremenitve upogne, izgleda čelni odrez poševno = zgornji rob se je skrajšal (tlak), spodnji pa podaljšal (nateg). Če sta tramova drug na drugem nepovezana pa zgornji vzdolžno zdrsne po spodnjem, dopustna nsilnost je manjša kot za en visok tram..

[fikus_]

porazdelitev napetosti (pojasnilo k zgornjemu odgovoru).

[Žerjavar]

porazdelitev napetosti (pojasnilo k zgornjemu odgovoru).

Boljše pojasnilo bi bila dva sestavljena trama z tendenco medsebojnega zdrsa, povezovalni vijak in njegova deformacija ter pritisk vijaka na les.

[Mabe]

... nastane kot da sta tramova eden na drugem, brez povezave. To pa je isto, kot če bi bila eden ob drugem. Če sta tramova dobro povezana je isto,kot če bi bil en tram tako visok....

Ampak če sta tramova eden ob drugem, se pa teža porazdeli na dvakrat več tramov, kar pomeni manjši poves? Ali narobe razmišljam..

[Žerjavar]

Ampak če sta tramova eden ob drugem, se pa teža porazdeli na dvakrat več tramov, kar pomeni manjši poves? Ali narobe razmišljam..

Da, točno narobe razmišljaš.
Stari tram je kot je. obremenitev je kot je in s tem poves. Če dodaš še enak tram, bo na vsakega polovična obremenitev in s tem polovičen poves (glede na samo en tram). Položaj drugega trama ob ali nad starim ne spremeni situacije, saj bo poves še vedno enak. Dva trama sta v stanju prenašati 2 x večjo obremenitev kot en sam. Če pa trama drug na drugem ustrezno spojiš, pa bo možna obremenitev kot za en sam 2 x višji tram, to je 4 x več kot za enega. Pa saj je tudi življensko običajno, da se dve telesi, eno na drugem, samodejno ustrezno spojita.
Imej v mislih, da bo obremenitev od mansarde (ljudje, oprema, ...) z betonskim estrihom v tleh, vsaj 3 x večja kot do sedaj.

[grega09]

Žerjavar, kaj pa vijačenje tramov v takšnem primeru z vijaki pod 45°? Stisneš skupaj in tisti zdrs delno preneseš v nateg vijaka.

[Žerjavar]

kaj pa vijačenje tramov z vijaki pod 45°? Stisneš skupaj in tisti zdrs delno preneseš v nateg vijaka.

Teoretično OK. Praktično pa nekaj težav:vrtanje dolge luknje pod kotom, ureditev naseda podložke pravokotno na vijak, Ustrezno velika podložka, da v lesu ne pride do tlačnega mečkanja, ... Kot dobro rešitev problema vidim v moznikih (trdi les , ki dega v oba dela trama in prepreči zdrs. Trama pa se med sabo vijači, da ne pride do razmika.

[grega09]

Mozniki so jasna zadeva, samo spada že delno pod mojstrstvo, ki umira in na žalost nima danes nihče več časa to početi, razen če je za hobi ali pa užitek.

Pri današnjem (tudi baterijskem) orodju pa ne vidim problema zvrtati luknjo pod kotom. Vsak tesar mora imeti to pri roki. Lesni vijaki imajo pa že tako povečane glave s prirobnico. Ne trdim sicer da je dovolj. Zna biti celo, da lesni vijak zategneš preko obeh tramov brez predvrtanja in že trenje pomaga držati vijak, da ne obremeni preveč podložke. Ocena trdnosti po moje možna z nekaj dela.

Mogoče tudi ideja s tistimi elementi, ki so v obliki jeklene pločevine in imajo na obe strani odštancane špice. To lahko daš med nosilca in jih potem še pod 45° povežeš z vijaki.

[Žerjavar]

Se najde številne uporabne elemente za spoj. Smatram pa, da je za vsako varianto potrebno računsko dokazati ustreznost izvedbe. Dopuščam možnost za izbiro po praktični izkušnji, vendar le, če mojster tak način uporablja dovolj pogosto za podobne okoliščine in jih je že nekaj preko 10 let brez pripombe.

[Žerjavar]

Se opravičujem - podvojitev.

[fikus_]

Že stoletja se uporablja tudi ta varianta:

[Žerjavar]

Že stoletja se uporablja tudi ta varianta:

Ob moznikih mora biti še vijak, da se tramova ne razmakneta. Se pa uporablja tudi varianta z mozniki postavljenimi malce poševno (15 do 30 °), mozniki so odžagani prečno, da so vlakna približno v isto smer kot v tramu. Zareza v vsak tram pa je trikotna. Potrebnih je manj moznikov kot pri paralelni varianti.