Katalog podajalnih hitrosti in obodnih hitrosti

[deai]

Moje mnenje je, da operater sme spreminjati parametre na stroju za cerka +/- 20%... ostalo mora biti v glavi tehnologa-programerja... Ce ze sam programer, kateri "drka" obdelovanec celo dopoldne in tocno vidi kaksen je in kje so pasti nebo znal podati parametre, jih bo operater iz svoje "boge" orodne liste se toliko manj... Poleg tega se veliki programi ponavadi odvijajo ponoci ko ni nikogar zraven stroja... Tu vsaka rocna sprememba programa ne pride v postev... Katalogi proizvajalcev so dobro izhodisce (OSG, DEPO, FRAISA,...) po moje bi moral programer predvsem paziti na to, kako se material odvzema (ali gres na polno ali samo "slihtas") in temu primerno popravljas globine reza... Drugace je pa ves trend strojev v tem, da se obrati dvigajo proti 20,30, 40.000 vrt/minuto in tako naprej... Torej je logicno da poskusis cimvecje obrate in pomike pri minimalnih sestopih po globini... Tudi mene so ucili da se rezkarji zlizejo, ampak mislim da iz te moke ne bo veliko kruha, kar tudi vidim iz lastnih izkusenj...

[damjan]

@deai

Obrate 20 in 30 smo presegli že z ALG100, o 40.000 pa še sanjamo

V preteklem tednu sem rezkal in vrtal gravurno ploščo, ki naj bi bila poboljšana na cca. 1000 N/mm2 (mat. 1.2311), ker je jasno, da se ta mat. slabše obdeluje od 1.2312 sem parametre temu primerno zmanjšal, zato pri rezkanju ni bilo težav so se pa le-te pojavile pri vrtanju lukenj za vodila in izmetače. S svedrom sem pri danih parametrih izdelal dve luknji in tretjo do 3/4 debeline plošče, potem pa je bilo potrebno ostrenje svedra. Po ostrenju in ob zmanjšanju parametrov za več kot 50% (S) in min povečanju pomika, sem brez težal zvrtal preostalih pet lukenj.
Naj še omenim, da je v tretji luknji, to je v luknji v kateri je sveder zacvilil bilo nemogoče nadaljevati z vrtanjem, zato sem moral le-to prebiti z rezkarjem .

Ali je tudi kdo od vas opazil, da je pri vrtanju največ težav v fazi ko sveder pogleda iz plošče ali se to dogaja samo meni?

Ker ta mat. uporabljamo bolj ali manj pri vsakem orodju, ki ga izdelujemo in se je podoben primer že zgoil, menim, da kljub garantirani kvaliteti pride do razlik med eno saržo in drugo.

Zato menim, da operaterju mora biti omogočeno korigiranje določenih parametrov

[Gost]

Hm 30 z ALG 100? Madona, sem moral kako rocico spregledat

Glede vrtanja, kaksen sveder si pa uporabljal? Fi, globina, oplascenje, parametri, ...?

[damjan]

Vrtljaje 30 min-1 smo na ALG 100 presegli.

Glede vrtanja
1. Končna luknja f10H7. Svedri HSS Dormer, konica prevlečena TiN, premer fi 9.8mm.

2. Končna luknja fi26H7. 1.vrtanje fi17, HSS;, 2. vrtanje fi25 HSS.

V obeh primerih je debelina plošče 66 mm.

[Gost]

Zanimivo, da ti je potem uspelo zvrtati 5 lukenj brez tezav. Predvidevam, da bi to lahko bilo en lep primer prenapihnjenih parametrov proizvajalca (da si lahko zvrtal samo 2 luknji).


Tole sem zasledil na strani od OSG:

5. Avoid Pecking – The increased number of passes increases the likelihood of work hardening. OSG stub drills are designed to drill 3D without pecking and jobber length drills up to 5D without pecking.

Maintaining ones tools and avoiding pitfalls, such as unnecessary peck cycles, will help ensure work hardening is minimized and that the proceeding tapping applications will run free of complications.

[damjan]

Parametre proizvajalca vedno jemlem z rezervo, zato pa tudi želim, da bi tudi ostali tu navedli svoje izkušnje ter tehnologijo, ki je preizkušena in se je tudi v praksi najbolje obnesla.

Omenjeni mat. uporabljamo zelo pogosto, vendar se primer ni pojavil vedno. Dopuščam možnost, da so nam dobavili napačen material, ker, če se prav spomnim so se težave običajno pojavljale pri ploščah katere niso dobavili izdelovalci normalij za orodja temveč so bile kupljene naknadno (dobavitelja nebom navajal, ker podatki niso preverjeni)

[Gost]

Parametre proizvajalca vedno jemlem z rezervo, zato pa tudi želim, da bi tudi ostali tu navedli svoje izkušnje ter tehnologijo, ki je preizkušena in se je tudi v praksi najbolje obnesla.

Znano je, da ravno določevanje tehnoloških parametrov lahko programerju vzame največ časa. Poleg tega je to delo monotono in zato utrujajoče - velika možnost napak !
Konkurenčni CAM ima svoj lasten sistem in generalizirano rezalno bazo podatkov za vse glavne orodne predstavnike in oplaščenja. Že ti podatki so izkustveni, saj niso prepisani iz katerega koli kataloga proizvajalca orodij. Bazo si poleg tega uporabnik sproti dograjuje/usklajuje iskustveno in na svoje pogoje dela. Hitro in transparentno prenese že uporabljeno tehnologijo v obstoječo bazo.
Vsi tako pridobljeni rezalni parametri na vseh operacijah se mu v bodoče sproti samodejno prenašajo v CNC program, potem ko določimo predhodne parametre kot: material rezkarja, material surovca, strategijo obdelave. Vsi ostali tehnolški parametri kot so: premer orodja, globina reza, podajanje, fedrate in vrtljaji pa se za vsako operacijo individualno prekalkulirajo in samodejno aktivirajo in vnesejo v končno CNC kodo.

Uredu za vse tipe obdelav: vsi možni ISO cikli 2 do 5 osno, ter frezanje najrazličnejših 3d oblik. Vse skupaj se priporoča tudi za HSC obdelavo. Torej do napak na parametrih kasneje naj ne bi prihajalo.
Na tak način je možno varno delati celo v sekundarnem valu HSC chatter cone.
Ta pristop pa ni le varen in zanesljiv, pač pa tudi extremno hiter / konkurenčen. Zgled za to je robusten FB machining, ki delo programerja preverjeno pohitri za faktor 20 in več. Vsa rutinska in ponavljajoča se dela programerja so 100% odpravljena. Seveda so tako generirane operacije zložene v pravem tehnološkem vrstnem redu itd.
Stvar, ki naj bi jo večina od nas uporabljala, če hočemo v bodoče nekaj časa prihraniti.
040 293 656

[DynaVox]

Pri vzdržljivosti rezkarja je bolj važen odvzem na zop kot pa sami obrati in to je važno da zna programer zračunat. Operater pa mora skrbet da mašina ne teče v prazno zaradi popravljanja parametrov.Popolnoma se strinjam z konstrukterjem1 in taki podatki bi bili dobrodošli.

Ug NX4 CAM Express ima v ta namen zelo sodobno rezalno bazo podatkov.
Programer za določitev tehnologije definira tri važne vhodne podatke: geometrijo orodja - zalsti premer, dolžino ter oplaščenje, nadalje material obdelovanca in metodologijo dela( groba, srednja, fina obdelava itd).
Na osnovi tega sistem samodejno preračuna:
globino reza, podajanje, število vrtljajev in do 10 različnih feedrate hitrosti glede na režime dela.
Obstojajo pa celo NX metode programiranja, ko sistem tudi samodejno določi celo družino orodij ter jih dodeli posameznim operacijam potem ko po logičnem ključu pridejo na vrsto.

Kar se tiče definicije fedrate sem mnenja da morajo biti čim natančneje določene v fazi programiranja.
Primer: pri grobih obdelavah orodje pogosto pride v cone kjer je močno preobremenjeno _ "embended cona".
Preobremenitve so pri vseh "kavitetah" očitne. Vsak vogal jih generira vedno znova. Torej če nočemo zlomiti orodja, potem mora operater pač na gumbu do 300% zmnajšati hitrost podajaja. Kar pa je daleč od optimuma, ki je danes dosegljiv. Vse to pa veliko stane.

[gapi]

Pozdravljeni.

Mislim, da ima konstrukter1 prav.
Poleg tega menim, da je njegov namen bil pač, da bi bili linki zbrani na enem mestu, ne pa kdo ima več prakse.

To je en mali programček, kjer lahko dobiš tako na +- 30% točne obrate in pomike za svedre, HSS rezkarje in rezkarje na ploščice, kjer lahko tudi izbereš material, ki ga obdeluješ.
www.jdterra.de/download/index.html

LP[/url]

[bpinta10]

Programer mora pravilno vzeti podatke iz katalogov orodja in jih vstaviti v program za vsako orodje posebej .
Po pravilni izbiri podatkov ima operater na stroju minimalne popravke če so v programu pravilni parametri vtrljaji,pomik.Tako se prihrani na času.Lep pozdrav!

[Maks]

Podajalne hitrosti za DORMER orodja.

DORMER SELECTOR 2006

Dwnload:http://www.dormertools.com/sandvik/1831/Internet/gb04004.nsf/7ca8cd558b939dbfc125693700332c1e/a71a55468cb8feac8025719b0034b3aa/$FILE/selectorplus200606.zip