Poves vrvi

[kekoT]

Horizontalna reakcija pri enakih višinah ležišč je odvisna od:
r=obtežba (lt + q)
l=razpona
f=puščica zajle (odmik od hor. podpor)
H = r . l. l / 8 . f
Vertikalna reakcija v ležišču je
A=B= r . l /2
Sila v vrvi je S:
kvadratni koren iz reakcij A in H na kvadrat.
.
Sedaj si pač to v odvisnosti od materiala vrvi razstezek, temperature....in prednapetja prilagajaš.

[runocar]

Ne vem, če je tako enostavno. Preveč je neznank in premalo enačb. Mislim, da bi že zveza med povesom na sredini v odvisnosti od dolžine vrvi lahko rešila problem.

[kekoT]

Je pa drugače, če so ležišča, podpore vrvi, na različnih višinah. Zgoraj so vedno večje reakcije in s tem sila v vrvi. V neki legi vrv visi.
V tem primeru, ko je reakcija
A=0
B=r . l
H=R . l . l / 8 . f
in je spodaj in zgoraj enak (zg. plus, sp. minus).
Sila v vrvi spodaj je v tem primeru v vrednosti reakcije H
Sila v vrvi zgoraj je zopet kv. koren iz kvdrata reakcij.
.
Ostala stanja so vmesna.
Vrv je lahko "napeta ali ugreznjena, zelo ugreznjena" lahko so smeri nateznih napetosti v vrvi v različni smeri.
.
Žled pa je nevarnost.

[Vodar]

Hvala vsem. Imate prav. V tej fazi pa me zanima zgolj približen poves (+/- 2m je še ok).
Za cca 14 dni bi čez brezno napeljali cev fi 100mm, po njej pa črpali vodo pomešano z muljem (cca 1,2kg/l).

Če računamo po teh formulah:

a = T/W = F/q = 20000N / 100N/m = 200m

(povesek) y = a * cosh (×/a) - a
y = 200 * cosh (65/200) - 200
y = 200 * cosh 0,325 - 200
y = 10m (cca)

[Žerjavar]

Ni le teža vrvi, cevi in vode; je še teža snega, žleda, ... verjetno nimaš možnosti v zimskem času izprazniti cevi. Izbrana vrv ima neko dopustno silo in z njo je treba računati poves in pritrditev na sidrišče.

[runocar]

Jaz sem nalogo razumel takole. NAjprej bo potegnil vrv in jo napel s silo 20kN. Potem bo to vrv na sidriščih fiksiral. Nato bo na vrv nanesel obtežbo. (pustimo zdaj koliko je točno ta obtežba).
Zastavljeno vprašanje je, za koliko se bo vrv povesila in kakšna bo takrat sila v vrvi? Da lahko na to odgovorimo kot se spodobi, je nujno potrebno vedeti presek in modul elastičnosti izbrane vrvi. Malo kasneje pa še dopustno napetost oz. nosilnost vrvi po EC. Brez deformacijskih parametrov odgovor na vprašanje ni možen. Imamo opravka s statično nedoločeno konstrukcijo ...

[vili]

pa dobro naj kdo zavrti v kakem modelirniku ta sistem, sem skušal to zajlo malo v "mke" v mojem modelirniku pa "počepne" pri tej dolžini, naredi nekaj pa pri 1m, imam tudi nek ansys , ampak nimam pojma..., če bi imel bi probal zavrteti..., ma iščem seminarsko pa je ne najdem, bom popiz...

[runocar]

Ne garantiram, da je prav, daleč od realnosti pa verjetno tudi ni
To še ni kontrola trdnosti (varnostni faktorji, material ...) ampak za izhodiščni občutek kje smo. Rezultat sem dobil numerično s pomočjo Solverja (reševalca), torej z ugibanjem povesa, pri katerem se sila zaradi raztezka vrvi ter sila v vrvi, ki nastopi kot funkcija povesa, izenači. Nekako tako. Čakam na pritožbe Kosntruktivne in argumentirane zelo dobrodošle.
Runočar

[kekoT]

Runocar;
dobro raziskuješ in razmišljaš. Moral bi imeti pravi modul elastičnosti vrvi. ti so okoli 11500 kN/cm2 in še tu so lahko odstopanja v plus in minus. In če samo narediš primerjavo P.l/E.F prostoviseče vrvi s to obtežbo si takorekoč, po moje tam, ko moraš biti. Če bi pa hotel ugotoviti razliko povesa pri tem podaljsku vrvi, proti krajši razdalji, na tej razdalji 130 m (130,5 m prot 130 m po kv. paraboli) bi pa vsaj jaz moral začeti ponavljati visokošolsko matematiko. .......in še takrat bi obstal.

[Žerjavar]

Vsak računa z drugačnimi podatki in na svoj način. Se boš moral odločiti o izvedbi.
Sem uporabil najbolj zanesljivo strojno in programsko opremo = rehenšiber in obliko krožnega loka. printer = svinčnik.
PS: Če uporabiš že rabljeno zajlo, je treba ugotoviti njeno trdnost. Običajno s štetjem vidnih pretrganih posameznih žic na 3 ovoje .

[runocar]

Teža cevi 100mm s tekočino je pa malo več kot 3,3kg/m

[Žerjavar]

Teža cevi 100mm s tekočino je pa malo več kot 3,3kg/m

Sem vedel že, ko sem pisal izračun. Točen izračun je "Vodar" v stanju sam narediti. Moj namen je bil prikazati zelo enostaven način izračuna, ki je razumljiv s srednješolsko fiziko in izvedljiv s srednješolsko matematiko. Je pa tudi aktualen danes za hitro (približno) peš kontrolo.

[vili]

sami rori 100 mm imajo maso od 9 pa tja do 13 kg/m, zopet po atatu KRAUT-u, kako se pa "obnaša" en tak ror na dožini 130m skupaj v sistemu z "zajlo" mi ni nič jasno sem skušal ta ror v modelirniku zavrteti FEM pa počepne, vse rdeče???, bom moral probat s kakim drugim jajcem...

[runocar]

Alkaten cev?

[vili]

runo:

????, kdo ve kak bo ror..., steklena kugla ali pa baba vanga..., matr sem samo na tem "želejzu", ja imaš prav je še kaj drugega, se posipam...