Karbonitriranje osnovni material

[MihaU]

Pozdrav,

Mogoče lahko kdo svetuje, kateri osnovni material je najbolj primeren za postopek karbonitriranja?
Je boljši DC01, DC03, DC05, DD11, s355 ?

Hvala

[KY]

Mislim, da se tudi betonsko jeklo lahko karbonitrira. Po mojih izkušnjah je večji problem to, koliko ti kose po termični obdelavi "vrže"

Nekako smo najbolj zadovoljni z poboljšanim C-45, je pa daleč od tega, da smo ogromno tega probali.

[MihaU]

Mislim, da se tudi betonsko jeklo lahko karbonitrira. Po mojih izkušnjah je večji problem to, koliko ti kose po termični obdelavi "vrže"

Nekako smo najbolj zadovoljni z poboljšanim C-45, je pa daleč od tega, da smo ogromno tega probali.

"Vrže" mislite, deformira ?

[vili]

ja deformira, pravilno je pa "vrže", gre pa CN postopek pri cca 900 st C tudi do dest ur, da v površinski sloj difundirat, se med kristale železa C in N vrineta, mislim, da je tako nekako..., za kaj pa to rabiš, imaš kako hudo obrabo...

[fikus_]

Priznam, prvič šlišim za to toplotno obdelavo, zato sem pogledal po inernetu.

"KARBONITRIRANJE je postopek pri katerem se izdelek istočasno nitrira in cementira. Žarenje poteka pri temperaturah 700 do 800°C v sredstvih, ki vsebujejo ogljik in dušik. To so lahko plini (NH3 + CO) ali kopeli cianidnih, kloridnih in karbonatnih soleh. Po žarenju izdelke zakalimo enako, kot pri cementiranju. Dosežki karbonitriranja so odvisni od temperature. Pri višjih temperaturah (800 do 830°C) je cementiranje bolj intenzivno. Pri nižjih temperaturah (700 do 800°C) je nitriranje bolj izrazito, zato je dosežena trdota večja, globina utrjevanja pa manjša. V drugem primeru se kaljenje izvrši pri nižjih temperaturah in v milejših hladilnih sredstvih."

vir:
https://www.beni-tehing.si/cementiranje ... itriranje/

Mogoče bo pravi naslov za vprašanje o materialih kar ena od firm, ki se s tem ukvarja.

[MihaU]

aha hvala, kupec ima edino zahtevo, da je izdelkova površina karbonitrirana osnovnega materiala pa niso podali niti ne zahtevajo, zdaj pa samo gledamo, kateri bi nam bolj ustrezal ker je izdelek tudi krivljen.

[Demz]

DC01 ... DC03 - naj bi bila razlika samo v staranju (?) . Vse skupaj kot da je "repenštall", torej nekje S235 in hladno valjan, toda DC03 naj bi bil star do enega meseca, medtem ko DC01 precej starejši in uležan. Večji kristali.

DC03 bi naj bil zato boljši za globoki vlek, medtem ko DC01 že trši in manj žilav (večji kristali) in zato manj primeren za preoblikovanja (od DC03). Kemijsko sta pa oba enaka.

Je to - to? Ker do sedaj nisem našel kaj boljšega glede opisa.

V glavnem pa - zakaj površinsko utrjevati tako mehka jekla?

To so mehka jekla za hladno preoblikovanje. Odrez, krivljenje, varjenje kjer termične napetosti požre mehkost materiala sama ... to niso orodna jekla. Zakaj jih torej površinsko utrjevati? Kot da bi na gumijasta tla položil tanko cementno prevleko

[MihaU]

DC01 ... DC03 - naj bi bila razlika samo v staranju (?) . Vse skupaj kot da je "repenštall", torej nekje S235 in hladno valjan, toda DC03 naj bi bil star do enega meseca, medtem ko DC01 precej starejši in uležan. Večji kristali.

DC03 bi naj bil zato boljši za globoki vlek, medtem ko DC01 že trši in manj žilav (večji kristali) in zato manj primeren za preoblikovanja (od DC03). Kemijsko sta pa oba enaka.

Je to - to? Ker do sedaj nisem našel kaj boljšega glede opisa.

V glavnem pa - zakaj površinsko utrjevati tako mehka jekla?

To so mehka jekla za hladno preoblikovanje. Odrez, krivljenje, varjenje kjer termične napetosti požre mehkost materiala sama ... to niso orodna jekla. Zakaj jih torej površinsko utrjevati? Kot da bi na gumijasta tla položil tanko cementno prevleko

Površinsko utrjevanje mogoče zato, da je sami zdelek bolj odporen, DC01 DC03 se hitro pozna kaj na njemu, če ga malo udariš s kladivom. S tem postopkom naj bi tudi obdelovali krogle za ležaje, zobnike,... zobniki pa vemo zakaj morajo imeti dobro površinsko trdnost.
Vsaj tako sem malo prebral sicer na hitro ampak ja. Mi uporabljamo tudi DC05, globoki vlek in se hitro pozna, če je material "postaran".

[krop]

Naša firma največkrat nitrira 1.7225 al pa c45. naredimo mere na fertik upoštevajoć, da se rahlo napihne do 0.01mm. Deformiranih kosov še nismo imeli

[MedMax]

Vse skupaj kot da je "repenštall"

S temle si mi pa polepšal večer. "Rrepenštal" pa še nisem slišal

[Demz]

Vse skupaj kot da je "repenštall"

S temle si mi pa polepšal večer. "Rrepenštal" pa še nisem slišal

Ja. imaš tudi kak bolj sočen izraz. Nima veze. Osnovni material je skorajda osnovno železo brez vsega, torej mehki, z zelo malo ogljika in ostalih pomembnih legirnih elementov.

Kaj lahko torej pričakuješ od njega, razen polepšanega večera? Nitriranje? Cementiranje? Saj lahko, toda kaj boš imel od tega razen po vrhu poboljšano žlavso? Ko bo kocka tega ponesreči padla na tla, bo imela vdrtino z razpokami in to je tudi vse kar lahko pričakuješ od premehke osnove. Če ima bajta zanič temelj - se podre in to sama od sebe .

Hladno valjane DC in DD pločevine so za nezahtevne izdelke, ki jih smemo plastično preoblikovati in tudi variti. Pri mehansko bolj obremenjenih zadevah pa kovino v osnovi primerno utrdiš, šele kasneje razmišljaš tudi o površinskih utrjevanjih. (ker tehnološko niso ravno poceni)

Zato glede na osnovno vprašanje, materiali DC01 - 05 kot tudi DD11 so glede površinskih utrjevanj neprimerni, po kemijskem stališču pa tudi identični, lahko tudi celo iz iste sarže. V nadaljevanju tudi S355, saj ima še vedno premalo ogljika za osnovno kaljenje in kasneje površinsko utrjevanje (karkoli že, cementiranje ... nitriranje itd.)

Zato mi je osnovno vprašanje čudno.

[vili]

demc:
ja imaš prav, jekla za cementiranje imajo cca .20% C, za nitriranje pa do .35% C, to je po ata krautu, ostalih elementov pa nisem omenil..., pred destletji, ko v firmi še nismo imeli lastne iduktivne kalilnice, som bolcne za prikolice iz jekla s cca .2% C vozili na cementacijo s kaljenjem, pol pa še končno žlajfanje stebla...