Ja, samo večina ljudi ne deluje kot ti. Pač posredno z odločitvami v katere nas poriva kapitalistični sistem, vsi nekako škodimo drug drugemu. Vsaj izbira je velika in fajn se lahko imaš dokler traja.
Nekako so pa zakoni prisila, ja. Ker drugače bi imel en velik kaos. Napisani morajo biti pa za vse.
Za proizvajalca, da ne serje vsepovsod. Ekstreme lahko vidiš recimo med ZDA, EU in vzhodom. EU je preveč regulirana in sama sebe brca v rit. Ok, pravijo nam, da bodo za nami mlajše generacije vsaj še kaj od narave imele. Naj bo tako. V ZDA se lahko lotiš posla brez da koga kaj vprašaš, ampak neke proizvodnje tako nimajo več. Naj bi jo zdaj nazaj spravili, čeprav težko verjamem, ker ni ljudi, samo Trump tega še ne ve. Vzhod je pa tako zgodba za sebe. Tam jih pa nič ne briga.
Trgovec je vmes, nekako odgovoren za posredovanje med kupcem in proizvajalcem. Čeprav jih zadnje čase to en klinc briga. Glavno da so marže. Brez dela, čim več dobička. Še kakšen dropshipping se grejo zraven, pa so zmagali.
Potrošnik pa kupi, kar si lahko privošči s svojim prihodkom in da mu je všeč njegova izbira. Nekako večine ne briga, kakšne posledice ima to za vse skupaj. Poglej si elektrifikacijo (avti in solarni paneli). Glavno, da se potrošnik počuti super, da je nekaj naredil, ko so ga v to prepričali. Svinjanje smo pa samo prestavili na drug konec, če gledamo Zemljo kot naš trenutni habitat kot celoto.
S pisanjem zakonov pa vsi vemo kako je danes v svetu skorumpiranih polititikov in v družbi, kjer je lobiranje samo drug izraz za korupcijo.