Dovoljena obremenitev utrjenega gramoznega tampona

[fikus_]

Tako je, ali pa globina temelja v metrih.

[Žerjavar]

globina temelja v metrih.

Predvidevaš, da se moment stebra prenese na zemljino preko vertikalne stene temelja?
Na ta princip sem tudi jaz pomislil z podaljšanjem stebra (isti presek) v zemljino (pilot). Sem opustil zaradi verjetno visoke cene. Lesene stebre pa sem opustil, ker bi verjetno bilo preveč odstopanja položaja in smeri z potiskanjem (bager) pilota (stebra) v zemljo.

[fikus_]

Bolj sem mislil kot protiutež.
Sicer se pa vidi, da si takoj ugotovil, da je težko izvedljivo, jaz pa sem se prej ukvarjal s strešno konstrukcijo in tega nisem videl. Kapo dol...

[Žerjavar]

Jaz bi se zase odločil za 4 stebre, ki so samo naslonjeni na asfalt, seveda s podstavki, da se tlak stebra razporedi na večji površini. Pri kritini 5 m bi dva stebra bila na odmiku od roba kritine morda na 3 do 3,5 m. Od konstrukcije sta dve legi dolžine 6 m in 7 špirovcev po 5 m s previsom 2 m. Lahko je vse leseno ali jekleno.

[fikus_]

Imam občutek, da les ne zgleda dovolj moderno,...
Saj imajo garažo, ki je v sklopu prizidka hiše, ploščice po tleh,... , ampak je pozimi težava, ker pripelješ noter dosti svinjarije, zato ideja o zunanjem nadstrešku za avto.
Mislim da si je človek premislil.

Hvala za sodelovanje in nasvete.

[bpod]

Če bi delal zase, bi naredil zelo globoke (npr. 3m) "AB pilote". Tole nekaj deset cm pod površino zemlje se mi zdi primerno dokler piha blagi vetrič, pa mokrega snega ne sme biti.

[Demz]

Temelj mora biti globlji kot največja globina zmrzovanja pozimi. Pri nas torej več kot 60 cm.
Kar se globine temeljenja tiče in mojega srednjeveškega znanja. Naše trenutne mile zime ... nikar računati na to. Imamo celo nek pregovor: "Jesenska odjuga in babja obljuba, to isto drži "

[533]

Demz: pritrjujem s tem da bi dodal še malo, pojdi na globino vsaj 1m. Ker voda in zima delata svoje.
Pa temelj narediš močan, saj beton ni drag.
Prilagam idejno nadstrešek, tako lahko dobite željeno, s tem da ta I- profil lahko nadomestiš z lepljencem - prilagam skico.

[Žerjavar]

Pa temelj narediš močan, saj beton ni drag.

O podobnem nadstrešku je že dosti zapisanega in narisanega. Pa pokaži vsaj skico (in glavne mere) temelja in povej kaj o pritrditvi stebrov na temelj.

[Demz]

Ok, če smem vmes ..
To je seveda konzolno vpetje in temelj mora biti v prvi vrsti težji, kot bo vse tisto kar gleda ven iz tal, z vetrom in snegom zraven. Glede na to da ima beton maso ~2,5 , jeklo pa 8 kg/dm3, postane beton tudi počasi drag. Sploh ko ga moraš prodati .

Ali se lahko gremo tule, kako šolsko pravilno določiti ustrezno izvedbo temelja? Znanje zagotovo je, če ste ga pripravljeni deliti.

Po moje sta rešitvi dve, prva kot piloti pod vsakim stebrom in druga kot temeljna plošča, ki bo nosila konzolno vpetje nadkonstrukcije. Ta temeljna plošča bo v bistvu premagovala vso obtežbo z lastno maso. Torej vsa obtežba x faktor ... ( 2 ?) ? Ok, seveda imamo tudi ročico torej moment, toda - kako pravilno zdimenzionirati takle temelj?

[Žerjavar]

, kako šolsko pravilno določiti ustrezno izvedbo temelja? Znanje zagotovo je, če ste ga pripravljeni deliti.
temeljna plošča bo v bistvu premagovala vso obtežbo z lastno maso.

Pri temelju je glavni problem, na kakšen način prenesti obremenitev v zemljino.
- Kot vertikalni pritisk: določiti velikost in položaj ploskve dotika temelja z zemljino ter nanjo aplicirati vertikalno silo(temelj, konstrukcija, sneg ...) in moment stebra (ekscentričnost zaradi vetra, oblike konstrukcije, ...). Upoštevati, da prenos ne gre z nategom, torej mora položaj in velikost stične ploskve upoštevati, da v stični plošči ne bo natezne napetosti.
- Kot horizontalni pritisk na zemljini vertikalnih ploskev temelja. Upogibni moment daje dvojico sil -v zgornjem delu v eno smer in v spodnjem delu v drugo smer. Vertikalna sila pa se prenese z trenjem vertikalnih ploskev na zemljino.
- - Kombinacija obeh principov je sicer možna, jaz osebno pa jo smatram nesprejemljivo, enako kot kombinacijo spoja (var in vijak ...) v jekleni konstrukciji.
Za strojnike (vsaj zame) pa je problem dobiti ustrezni dopustni tlak na zemljino.
Masa temelja ni ravnotežje obremenitvi, ampak je le povečanje skupne mase za pritisk na zemljino. Masa temelja bo najmanjša, če bo temelj izpod vertikalne sile (upoštevaje ekscenter od momenta).

[fikus_]

Za konzolne nadstreške se uporabljajo temelji pod povoznem delu. Vse ostale rešitve so dražje, bolj zahtevne,...

[Žerjavar]

Za konzolne nadstreške se uporabljajo temelji pod povoznem delu. Vse ostale rešitve so dražje, bolj zahtevne,...

Res je!
Ostane vprašanje, kako daleč pod avto mora temelj seči? Ali je možno s posebnim oblikovanjem znižati volumen (ceno) temelja?
PS: V spoju med stebrom in konzolo mora biti poševno (linija vara) ojačitvena pločevina.

[Demz]

Kaj pa nadaljevanje stebra v beton? Beton smeš obremeniti samo tlačno, torej bi moral še v njem izvesti neko jekleno podkonstrukcijo, ki je potem zalita v temelj?

[Žerjavar]

Kaj pa nadaljevanje stebra v beton? Beton smeš obremeniti samo tlačno, torej bi moral še v njem izvesti neko jekleno podkonstrukcijo, ki je potem zalita v temelj?

Steber je vsaj nekaj cm nad tlakom s sidernimi vijaki pritrjen na beton (zadrževanje vlage). Pogosto so siderni vijaki podaljšek armature temelja. Tovrstni temelj mora imeti nekaj dokaj močne armature.
Možno je kovinski steber zaliti v beton, mora pa biti primerna armatura betona.