Dovoljena obremenitev utrjenega gramoznega tampona

[fikus_]

Dolžina betonskega temelja pod streho mora biti vsaj do predvidenega težišča obremenitev. Tako da za 5m globok nadstrešek je dovolj okrog 2,5 m temelja od sredine stebra. Seveda pa je potrebno to računsko preveriti.
V betonu pa kar dosti armature in ustrezno usmerjena.

Takšen nadstrešek sem risal pred "mnogimi" leti, kasneje je nastalo precej kopij in variant. Dizajn ni nastal na mojem zeljniku.

https://imgs.search.brave.com/DHqx56f8y ... Q4MC5q/cGc

[Demz]

kar pomeni

[Demz]

Tko, na hitro. V bistvu je pa lahko steber prekinjen s temeljem tudi z nekim prirobničnim spojem nad nivojem tal - v bistvu kot bariera pred korozijo.

Kako je torej s tem temeljem?

Jaz mislim, da je njegova masa tista ki odvaga vso nadkonstrukcijo. Lahko ga profiliramo v globino, vsekakor pod točko zmrzovanja, ampak predstavljam si, da je njegova osnovna nosilnost v količini mase.
Torej ta model. Naslednji je pa "pilot".

[Žerjavar]

Jaz mislim, da je njegova masa tista ki odvaga vso nadkonstrukcijo..

Masa temelja je le posledica oblike in dimenzij temelja glede na potrebno ABkonstrukcijo, ki prenaša obremenitve nadstreška v zemljino. Primerjaj skupno maso štirih točkovnih temeljev (nadstrešek tip miza) ali pa dveh (treh) prikazanih temeljev za konzolni nadstrešek.
Pripomba k tvoji skici: v področju koničastega dela je širina dna temelja, znatno večja kot pri stebru.

[Demz]

Misliš takole? (spodnji del risbe )

[Demz]

Ona pripomba o razdelitvi med temeljem in konstrukcijo nadstreška je vsekakor umestna, ker je kritična točka. Pa vendar, kako pa tam predimenzionirati material, da ne bo čez 10 let nastal čudež lokalne korozije?

Težke konstrukcije nam danes cinkajo samo po načelu "čim več Zn (čeprav je onesnažen s Fe (iz kopeli)), v bistvu pa ko pride do razpoke (legura FeZn je krhka in porozna) dobiš lokalno korozijo v razpokah. Saj ni čisto katastrofalno, ampak tu in tam se pa vendarle kaka žičnica podre ...

Na tej prirobnici torej ne sme biti, torej nobenih deformacij. Vemo pa, da se tu običajno zelo špara na debelinah materiala.

[Žerjavar]

kako pa tam predimenzionirati material, da ne bo čez 10 let nastal čudež lokalne korozije? .

Včasih smo imeli pravilo: rja požre v 20 letih 1 mm od debeline. Glede na željeno življensko dobo je ustrezno dodati debelini materjala.

[Demz]

Ona moja skica zgoraj - bo v redu?

[Žerjavar]

Ona moja skica zgoraj - bo v redu?

Na prvi pogled ne. Dno temelja je prikazan kot kvadrat s pritrditvijo stebra v sedi ene stranice. To bi bilo primerno le, če je moment stebra pravokotno na ročico le nekaj manjši kot moment v smeri ročice. Nekje sem že napisal: "temelj rabimo izpod rezultante vseh obremenitev" (teža konstrukcije, temelja, kritine in snega), kar je blizu sredine kritine, le malo odklona zaradi vetra (prečno) in ekscentrično teže stebra in temelja. Tam bi lahko bilo dno temelja kvadrat, od stebra do tja pa čim lažja konstrukcija temelja (brez večjega vpliva na pritisk na zemljino).

[Demz]

To je bila reakcija na tvoj odgovor :

Pripomba k tvoji skici: v področju koničastega dela je širina dna temelja, znatno večja kot pri stebru.

Tako sem si predstavil iz tvoje pripombe. Sicer mi je pa jasno, da je treba zadevo pripeti na armaturo AB plošče temelja, da porazdeliš sile na čimveč razpoložljive površine. Kako bi pa sicer ti predlagal?

Zadeva je splošno uporabna. Pogovarjamo se seveda zgolj za princip, detajle z merami vedno na koncu pove nek statik. Govorim zato, da smo jasni, da se pogovarjamo pač o izvedbi nasplošno.

[Žerjavar]

mi je pa jasno, da je treba zadevo pripeti na armaturo AB plošče temelja, da porazdeliš sile na čimveč razpoložljive površine.
... detajle z merami vedno na koncu pove nek statik.

Dejanski temelj (prenos sil na zemljino) mora biti tam, kjer deluje rezultanta vertikalnih sil, seveda za različne slučaje obremenitev. Povezava med stebrom in dejanskim temeljem pa dovolj močna, čim lažja konstrukcija.
Je pa problem statik. Enim je zemljina španska vas, se pa dobro razumejo na nosilno konstrukcijo, drugim pa je konstrukcija trn v peti.

[Žerjavar]

se pogovarjamo pač o izvedbi nasplošno.

Že opuščena verzija. Za nekaj noči sem dal gradbeni priročnik pod zglavnik, sem prišel do približne ugotovitve:
Steber CV 320 x 12 dolžine 6,7 m zabijemo v zemljino 420 cm, potrebna sila potiska v zemljino 50 kN. Stena 12 mm lahko na vsaki strani zarjavi po 2 mm (vsaj 40 let) in bo še vedno dovolj varnosti. Bi naj vzdržalo, mora pa pred uporabo preveriti ustrezni strokovnjak.

[Demz]

O, presenečenje, hvala Žerjavar .
To si mislil kot pilot? Namesto masivnega temelja pilot?

Mar ni največja težava pri tem na prehodu iz zemlje na zrak? Tam bo korozija zelo intenzivna. V bistvu je najbolj ogroženih zgornjega pol metra plus nekaj cm nad nivojem tal. Na tem območju je največ kisika. Jaz bi zagotovo vkomponiral neko anodno zaščito.

Pa - sila 50 kN, po občutku mi izgleda nekam malo.(?) Vsekakor pa potrebuješ zraven težko mehanizacijo. Hmmm...

[fikus_]

V območju kjer kovinski steber gleda iz zemljine se zadržuje vlaga in to je verjetno vzrok večjega nastanka korozije.
Če se kdaj pogleda kakšno kovinsko konstrukcijo hale, so stebri razmeroma OK, razen na stiku s temeljem, pa je dosti rje.
Tako po spominu imam v glavi, da se je računalo okrog 0,1 mm rje na leto v boj suhem okolju, kjer ni škropljenja vode in podobno, torej npr. strešna konstrukcija hale.

[Demz]

Če je jekleni steber zabit direkt v zemljo, naj bi bilo največ rje na prehodu zemlja/zrak ter naslednjega pol metra v zemljo. Zaradi meteornih vod oz. dežja, ki pronica skozi in zraven nosi raztopljen kisik. Voda namreč raztaplja kisik in ga nosi s seboj, zato je tam najhuje.
Poleg tega bi bili stebri zagotovo še ozemljeni, kar pomeni dodatno še galvansko elektriko ... odkrito povedano zadeva mi ni preveč všeč.