Diy klima naprava - bi to delovalo?

[iztokr]

nekako sem zadnje čase študiral o delovanju toplotne črpalke in naletel na podatek da je poleti 2 m pod zemlo stalna temp cca. 12 stopinj.

to me je privedlo do ideje, da bi 2m pod zemljo položil bakrene cevi, katerebi bila povezane in cevi bi šle iz zemlje v hišo v mansardno sobo, kjer je zelo vroče poleti(28 pa vsedo 32 ali več). Vsa stvar bi bila preiklopljena na radiator (kuler) kjer bi ventilatorji skrbeli za pretok zraka. Tukaj bi seveda po teh ceveh tekla voda, kero bipoganjala vodna črpalka.

dosti je po moje odvisno od površine na kateri bi bile razporejene bakrene cevi. razmišljalsem nekje za površino 1 m2. prvo bi se topla voda ohladila na globini 1m nato pa še na globini 2 metrov.

Bi lahko s tem ohladil sobo na vsaj 15 stopinj?
mislite dabi lahko posledično zemljo tako segrel, da bi temp se drastično povečala na tem območju da bi iz 12 stopinj zrasla na neuporabno temp?

dajte malo pokomentirat kaj mislite o tej ideji

cena vsega naj nebi presegla 15 tisočakov

[tu480]

he he he
Ne bo šlo. Že za sistem z toplotno črpalko je potrebna bistveno večja površina zakopanih cevi.

[xstrojnik]

Zelo skromen si pri površini in ceni. Drug problem je, da s hladnimi radiatorji ne boš kaj prida dosegel, vsaj dokler imaš temperaturo vstopne vode 12°C. Če boš pa dovajal hladnejšo vodo se ti bo pojavil kondenz na radiatorjih in bodo zarjaveli.

Ideja z radiatorji ni nova je pa neuporabna. Razmišljaj raje o hlajenem stropu. Vroč zrak je namreč lažji od hladnega, zato se zadržuje pod stropom.

lp,

xs

[luzer]

To o čemer razmišljaš se imenuje pasivno hlajenje.
Za hlajenje so radiatorji neuporabni. Pa ne zato, ker bi od kondenza zarjaveli. Pač pa zato, ker je temperaturna razlika premajhna. Npr. pri ogrevanju dovod 70 stC, v prostoru 20 stC. Pri hlajenju pa je v prostoru cca 23 stC, voda bi imela pa 5 - 10 stC. Zaradi majhne temperaturne razlike je kroženje zraka ob radiatorju slabše. Pa še to je problem, da gre hladen zrak navzdol, vroč pa navzgor.
Zato je hlajenje bolj učinkovito z vrha - npr. stropa.
predlagaš ventilatorje ob radiatorju. To bi že pomagalo. Kako bi pa prestregel kondenz.
v zemljo se ne zakopava bakrene cevi ampak PVC (alkaten) cevi.
S 15 kSIT pa ne boš mogel naredit nič.

[zuti]

Ko je ravno debata o zakopavanju cevi v zemljo, bi kar tukaj vprašal, zakaj alkaten namesto baker? Ali baker (nezaščiten) tako močno oksidira v zemlji da ga razžre, ali nastaja elektroerozija, ali je kaj drugega? Glede na toplotno prevodnost baker močno prednjači, zato....??

Hvala

[luzer]

V tujini polagajo v zemljo tudi bakrene cevi (za direktne uparjalnike toplotnih črpalk). Vendar so cevi vedno oplaščene (plastificirane.
Za vodne zemeljske kolektorje se uporabljajo alkaten cevi, ker so bistveno cenejše od bakrenih. Drug razlog pa je v izdelavi talne mreže. Pri večjih presekih cevi npr. 28mm se cevi ne da enostavno krivit pri polaganju v zemljo. Trdo lotanje lokov pa zadevo še dodatno podraži in upočasni, pa še rizik okrog spuščanja je velik zaradi veliko spojnih mest.

[tu480]

Ma kako ste čudni . Pasivno hlajenje se izvaja direktno z zrakom. V zemljo se zakopa plastično cev fi 200-300mm enih 200 metrov dolžine. V to cev se vpihava zrak ki se ga dovede v stanovanje. Zadeva preizkušeno deluje.

[luzer]

Ma kako ste čudni . Pasivno hlajenje se izvaja direktno z zrakom. V zemljo se zakopa plastično cev fi 200-300mm enih 200 metrov dolžine. V to cev se vpihava zrak ki se ga dovede v stanovanje. Zadeva preizkušeno deluje.

Stvar je zanimiva. A imaš podatek koliko se npr. ohladi zrak vstopne temperature 30stC s takim pasivnim hlajenjem in seveda približno pri kakšnem pretoku.

[fikus_]

Ma kako ste čudni . Pasivno hlajenje se izvaja direktno z zrakom. V zemljo se zakopa plastično cev fi 200-300mm enih 200 metrov dolžine. V to cev se vpihava zrak ki se ga dovede v stanovanje. Zadeva preizkušeno deluje.

Kako pa čistiš takšen sistem (prah, plesni, . . . ). Ali v cev pošlješ najprej miš, za njo pa mačko z omelom privezanim na rep?
No pa šalo na stran, iz česa so te cevi in kako se v praksi obnese?

LP

[kruster]

Se pridružujem razmišljanju o pasivnem hlajenju in to v kombinaciji z TČ; zemeljski koletktor iz alkaten cevi na globini 1.5 m in 500 m v dolžini, ki pozimi služi za ogrevanje preko TČ, poleti pa za hlajenje posredno preko protitočnega izmenjevalca, seveda tako da so v določenih prostorih nameščeni ventilatorski konvektorji in cevi primerno izolirane,...
Pri prijatlu smo pa položili en kolektor v globino 8 m na dno vrtače ki jo je zasipal, drug kolektor pa 2 m izpod vrha. V tem primeru naj bi spodnjega pozimi zaledenel (ledena plošča 50 x 50 m) do tu atmosvera nima velikega vpliva in bi služil kot zaloga hladu za poletne dni,... Bomo videli kako se bo stvar obnesla, seveda bo stalo več kot 15 kSIT.

[zuti]

Torej je problem bakra v zemlji samo "težavnost" polaganja debelejših cevi. Potem bi lahko zaradi lažjega ukrivljanja cevi uporabil recimo 3 ali več zank (po potrebi)cevi fi 12 ali 15 mm, pa bi stvar morala v bistvu delovati isto. Razmišljam namreč o toplotnem prenosniku za TČ, pa me bega kaj je bolje - ali pretakati po ceveh (bakrenih)vodo in narediti ločen izmenjevalnik toplote med TČ in zemljo, ali kot je že luzer napisal - pretakati enostavno plin po ceveh (direkten uparjalnik)? Še vedno pa ne vem, zakaj bi se naj uporabljale oplaščene bakrene cevi? Tukaj seveda mislim predvsem na ogrevanje, čeprav ga danes kar dobro kurijo - samo zima bo hitro, do takrat pa je še kar nekaj "rovanja" po zemlji