Svetovanje pri nakupu kompresorja

[KY]

hm, kakšen bi pa moral biti približno pretok? najbol bi bil kompresor obremenjen pri peskanju pomoje... peskanja, barvanja in podobnega niti ni veliko recimo za speskat kako feltno... in pa pobarvat kakšen odbijač od avta... sem bil že po trgovinah z kompresorji in v poštev pride samo rabljen batni kompresor zaradi denarne stiske, cena tam nekje 200k sit...

Kakšno pnevmatsko orodje mislite uporabljati?
Vrtalke in podobne reči ki imajo vrtilne turbine imajo porabe 200 l/min in več.
Že za sam peskalnik (če je manjše izvedbe) priporočam vsaj 200l posodo in vsaj 350l glavo (bolje 500l).

Vsekakor za domačo rabo priporočam batni kompresor. Vijačni sicer ima vse že našte prednosti, le da mu ne paše počivanje (najbolje če dela vsak dan), pa še vzdrževanje je bolj zahtevno in več stane.
LP

recimo pnevmatske gedore, brusilnik, itd... največjo porabo zraka ma od tega peskanje pomoje...

toraj koliko litrov zraka na minuto priporočate?

btw: kaj je 500l glava?

Se opravičujem. Preveč v žargonu napisano.
Torej običajno velikost kompresorja opisujemo z velikostijo tlačne posode, kar je sicer napačno, ampak v splošnem razumljivo.
Mislil sem sledeče:
Tlačna posoda (rezervoar) vsaj 200l
Kompresor (glava, ki je običajno pritrjena na tlačno posodo) vsaj 350 ali 500l. In seveda ustrezen elektromotor z jermenico.
Mimogrede, toplo priporočam litoželezne cilindre in ne aluminijastih.

Orodja, ki si jih omenil, so veliki porabniki (brusilka skoraj sigurno več kot peskalnik, razen če je res velik), kar pomeni, da se bo tak kompresor kar precej pogosto uklapljal, s tem grel in povzročal kondenziranje po inštalaciji. Pri sebi sem to rešil tako, da zrak spustim po dolgi cevi, da se ohladi, na koncu pa imam SMC izločevalec kondenza. Ni idealno, kot kakšen aktivni sušilec, je pa uporabno.
Mimogrede bi ti omenil še eno malenkost:
Peskalnik, pištola, barvanje potrebuje nenaoljen zrak, pnevmatska orodja pa nujno naoljenega, tako da si moraš za to orodje nujno priskrbeti naoljevalec zraka.

[roki125]

Kompresor (glava, ki je običajno pritrjena na tlačno posodo) vsaj 350 ali 500l

to že vem kaj je glava pa to, zanima me pretok... namreč ni mi jasno kako ima lahko glava 500l?

[Slavc]

Najprej naj navedem nekaj osnovnih razlik med kompresorji. Vijačni kompresorji so smiseni tam, kjer je potreba po komprimiranem zraku skozi cel dan nekje okoli 1 m3/min ali več. Ni pa res, da morajo delovati neprekinjeno brez zaustavljanja. Je pa neprekinjeno delovanje bolj ekonomično, saj ni zaustavljanj in ponovnih zagonov kompresorja.
Batne kompresorje pa delimo na dve vrsti: enostopenjske in dvostopenjske. Pri enostopenjskih sta oba bata enake velikosti. Enkrat polni eden in enkrat drugi. Dvostopenjski kompresorji pa se pričnejo pri 4kW elektromotorju. Pri njih sta bata različne velikosti. Zrak pride v večji bat, kjer se stisne na 6 bar in preide preko hladilne cevi v manjši bat, kjer se stisne do končnega tlaka. Dvostopenjski kompresorji so namenjeni za resno delo.
Batni kompresor z močjo elektromotorja 7,5 kW, ima efektivni pretok zraka okoli 900 l/min in to je največji batni kompresor, ki ga je še smiselno kupiti. Za vse večje porabnike je edino smiselen nakup vijačnega kompresorja.
Zelo veliki porabniki zraka so peskalne naprave, ročno polirno in brusilno orodje, udarna kladiva in vijačniki. Vsa ta orodja potrebujejo pretok okoli 540 l/min. Sama pištola za barvanje ne potrebuje veliko zraka, temveč le rezervoar vsaj 100 Lit, da se zrak v rezervoarju ohladi in vlaga ki je v zraku lahko izloči.

[KY]

Kompresor (glava, ki je običajno pritrjena na tlačno posodo) vsaj 350 ali 500l

to že vem kaj je glava pa to, zanima me pretok... namreč ni mi jasno kako ima lahko glava 500l?

500l/min

[Slavc]

Kompresor (glava, ki je običajno pritrjena na tlačno posodo) vsaj 350 ali 500l

to že vem kaj je glava pa to, zanima me pretok... namreč ni mi jasno kako ima lahko glava 500l?

Mišljeno je, kolikšen je pretok zraka pri neki glavi. Recimo 500 l/min.
Paziti pa je potrebno na dve reči. Pri batnih kompresorjih so podatki običajno navedeni za sesalni pretok. Od tega podatka je potrebno odšteti 30% in dobimo efektivni pretok. To je količina zraka, ki jo imamo na raspolago v eni minuti.
Upoštevati pa moramo, da batni kompresorji ne smejo delati neprekinjeno. Neprekinjeno lahko delujejo nekako 10 minut in nato stojijo in se ohlajajo vsaj 5 minut.
V nasprotju s tem, pride do uničenja tesnil ali ventilov.

[KY]

Ni pa res, da morajo delovati neprekinjeno brez zaustavljanja. Je pa neprekinjeno delovanje bolj ekonomično, saj ni zaustavljanj in ponovnih zagonov kompresorja.

Ni bilo mišljeno, da se ne smejo ustavljati, ampak da ni dobro da naprimer dva dni delajo nato dva tedna ne...

[damyan]

za kompresorje in vse ostalo od filtrov, odvajalcev do pnevmatike itd... www.omega-air.si

[Slavc]

Ni pa res, da morajo delovati neprekinjeno brez zaustavljanja. Je pa neprekinjeno delovanje bolj ekonomično, saj ni zaustavljanj in ponovnih zagonov kompresorja.

Ni bilo mišljeno, da se ne smejo ustavljati, ampak da ni dobro da naprimer dva dni delajo nato dva tedna ne...

Vijačni kompresorji delujejo po sistemu: polno, prazno in stend-by. Zato ni smotrno, da uporabnik kupi prevelik kompresor. Sploh pa ni pomembno, da dela le dan ali dva v tednu in ostale dni stoji.

[Gost]

Pri vijacnem kompresorju je nihanje sistema manjse, torej se stanje polno-prazno hitreje izravna kot pri batnem. Prav tako naj bi povzrocal manj hrupa. Batni kompresor pa je obcutno cenejsi.
Po tej logiki, potrebujes za oskrbovanje sistema manjso zalogo kompresiranega zraka kot pri batnem.

Glede delovanja pa je po mojem tako. Vsak kompresor je zasnovan tako, da deluje optimalno za dolocen pretok zraka. Takrat cetudi se vklaplja in izklapja, se motor ne pregreje (batni). Pregrevanje je posledica nepravilne izbire moci in volumna kompresorja.

Izbira batni-vijacni, torej ne temelji na tem ali sistem potrebuje deluje vse dni v letu ali s presledki. Zagotavljati moramo zadosten pretok komprimiranega zraka upostevajoc izgube, ob tem zagotoviti da dela kompresor v mejah zmogljivosti njegovega volumna in moci in upostevati prednosti in slabosti ki nam jih izbira dolocenaga prinese.

Ce sem kje usekal mimo naj me kdo popravi.

[Slavc]

Pri vijacnem kompresorju je nihanje sistema manjse, torej se stanje polno-prazno hitreje izravna kot pri batnem. Prav tako naj bi povzrocal manj hrupa. Batni kompresor pa je obcutno cenejsi.
Po tej logiki, potrebujes za oskrbovanje sistema manjso zalogo kompresiranega zraka kot pri batnem.

Glede delovanja pa je po mojem tako. Vsak kompresor je zasnovan tako, da deluje optimalno za dolocen pretok zraka. Takrat cetudi se vklaplja in izklapja, se motor ne pregreje (batni). Pregrevanje je posledica nepravilne izbire moci in volumna kompresorja.

Izbira batni-vijacni, torej ne temelji na tem ali sistem potrebuje deluje vse dni v letu ali s presledki. Zagotavljati moramo zadosten pretok komprimiranega zraka upostevajoc izgube, ob tem zagotoviti da dela kompresor v mejah zmogljivosti njegovega volumna in moci in upostevati prednosti in slabosti ki nam jih izbira dolocenaga prinese.

Ce sem kje usekal mimo naj me kdo popravi.

Glede vijačnega kompresorja imaš v glavnem prav. Smisel sistema polno-prazno pa je v glavnem v tem, da ni zaustavljan in ponovnih zagonov kompresorja. Zaradi tega je življenska doba kompresorja mnogo daljša. Tudi poraba električne energije je veliko manjša, kajti vsi vijačni kompresorji imajo mehki zagon ali pa celo inverter. Vijačni kompresorji lahko delujejo brez zaustavljanja neomejeno dolgo, saj imajo svoj hladilni sistem in pri njih ne prihaja do pregrevanja.
Pri batnih kompresorjih pa je zadeva povsem drugačna. Poraba energije je velika, saj imajo vsi v glavnem direktni zagon. Pregrevanje se pojavi na glavi in ne na elektromotorju. Dalj ko kompresor deluje, večje je segrevanje glave kompresorja. Kajti kompresor se hladi le preko jermenice na glavi, ki je izvedena kot ventilator. Zato batni kompresor ne more delovati neprekinjeno. Saj sicer pride do preboja tesnil na glavi kompresorja in poškodovanja ventilov. Zaradi teh dejstev, moramo kupiti mnogo močnejši kompresor kot bi ga sicer potrebovali, saj moramo računati na to, da mora kompresor tudi mirovati in se hladiti.
Vse te težave pri batnih kompresorjih so nastale v zadnjih letih predvsem zaradi njihove izdelave. Zaradi cene so poenostavili njihovo izdelavo. Ni več mogoče izdelati batnih kompresorjev take kvalitete kot pred 20 leti. Cena bi bila previsoka, saj bi bila v rangu vijačnih kompresorjev.

[Nicomajstr***???***]

Pozdravljeni!

Zanimam se za nakup kompresorja vendar se toliko ne spoznam kaj je potrebno vedeti pri nakupu.
Kompresor bi imel za barvanje.
Zanima me ali so ti kompresorji ki jih prodajajo v tehničnih trgovinah(mercator,obi,baumax)dobri za domačo rabo.
Na kaj moram biti pozoren saj ko sem gledal imajo eni 24 l nekateri 50l posode, potem koliko barov morajo imeti.

Gledal sem enega v mercatorju in ima naslednje karakteristike:OLJNI KOMPRESOR ELEKTROMASCHEIN E245
SESALNI PRETOK 245/MIN
EFEKTIVNI 135/MIN
ŠTEVILO VRTLJAJEV 2850
TLAK 8 BAROV
MOTOR 2.0 KM/1.5KW,
ELEKTRIČNA NAPETOST 230V
VOLUMEN POSODE 50 L
TEŽA 39 KG

CENA 29.990


Zanima me če je dober saj se zelo slabo spoznam na zadevo



Hvala za odgovore!!!
jure

Ubistvu je moje vprašanje podobno. Ravno tako se odločam za kompresor, pa me zanima, če bi bil podoben temu primeren zame. Rabil bi ga predvsem za barvanje (večinoma manjših površin in konstrukcij iz pohištvenih profilov), za kakšen momentni ključ, za spihovanje orodja...
Barval bi nekajkrat mesečno.

Zanima me ali je pretok 230 l/min zadosten za delo (kakšno orodje je mogoče potem priključiti, kolikor sem gledal večina orodja rabi tlak do 7bar in pretok nekje do 200 l/min), kakšen pretok zraka je potreben za barvanje.

Ali je 50l rezervar dovolj velik za barvanje ali bo v zraku preveč kondenza?

Trenutno se odločam med kompresorjem: s pretokom 230l/min,posodo 50l, cena 100€ in pa med tem: 321l/min, posoda 100l, cena 400€, čeprav ne vem kdaj bi se mi ta za 400€ povrnil.

Gledal sem samo ABACOve kompresorje v Merkurju in neke v Interdiskontu, tako da me zanima, če kdo pozan še kakšno zanmko, ki je po kvaliteti in cenovno nekje med omenjenima znamkama ter bi imela v programu kakšen malo cenješi kompresor(100l posodo in pretokom okoli 300l/min).

[Slavc]

Ubistvu je moje vprašanje podobno. Ravno tako se odločam za kompresor, pa me zanima, če bi bil podoben temu primeren zame. Rabil bi ga predvsem za barvanje (večinoma manjših površin in konstrukcij iz pohištvenih profilov), za kakšen momentni ključ, za spihovanje orodja...
Barval bi nekajkrat mesečno.

Zanima me ali je pretok 230 l/min zadosten za delo (kakšno orodje je mogoče potem priključiti, kolikor sem gledal večina orodja rabi tlak do 7bar in pretok nekje do 200 l/min), kakšen pretok zraka je potreben za barvanje.

Ali je 50l rezervar dovolj velik za barvanje ali bo v zraku preveč kondenza?

Trenutno se odločam med kompresorjem: s pretokom 230l/min,posodo 50l, cena 100€ in pa med tem: 321l/min, posoda 100l, cena 400€, čeprav ne vem kdaj bi se mi ta za 400€ povrnil.

Gledal sem samo ABACOve kompresorje v Merkurju in neke v Interdiskontu, tako da me zanima, če kdo pozan še kakšno zanmko, ki je po kvaliteti in cenovno nekje med omenjenima znamkama ter bi imela v programu kakšen malo cenješi kompresor(100l posodo in pretokom okoli 300l/min).

Najprej naj opozorim na bistveni problem pri uporabi batnih kompresorjev. To je veliko pregrevanje pri daljšem delovanju. Zato batni kompresor ne more delovati dalj časa. V praksi se za profesionalne kompresorje uporabi način, da kompresor počiva vsaj toliko časa kolikor deluje, pri hobi kompresorjih pa dvakrat dalj. to pomeni, da deluje pet minut in počiva pet oziroma deset minut.
Glede velikosti kompresorja in pretoka pa sledeče: Večinoma imajo trgovci podatek le o sesalnem pretoku kompresorjev. Za kupca pa je bistven efektivni pretok, ki je 30 % manjši od sesalnega. Glede energije pa vemo, da ne moremo dobiti več kakor smo vložili. Poenostavljeno rečeno, efektivni pretok kompresorja z motorjem:
1,5 kW = 130L/min
2,2 kW = 190L/min
3 kW = 310L/min
4 kW = 490L/min
5,5 kW = 650L/min
7,5 kW = 920L/min

Prilagam tabelo nekaterih porabnikov zraka:



Upam, da se boš lažje odločil o nakupu kompresorja.

[Nicomajstr***???***]

Hvala za podatke, torej sem izračunal, da bi tisti kompresor h kateremu se nagibam imel dejanski pretok zraka okoli 160 l/min.

Ali imate kakšne tabele tudi za bolj pogosto orodje (momentni ključ...). Zanima me tudi koliko barve bi lahko nanesel s kompresorjem, ki ima potem dejanski pretok 160 l/min in posodo 50 litrov.

Pa, če bi kdo predlagal kakšen kompresor, ki bi bil primeren.

[Slavc]

Hvala za podatke, torej sem izračunal, da bi tisti kompresor h kateremu se nagibam imel dejanski pretok zraka okoli 160 l/min.

Ali imate kakšne tabele tudi za bolj pogosto orodje (momentni ključ...). Zanima me tudi koliko barve bi lahko nanesel s kompresorjem, ki ima potem dejanski pretok 160 l/min in posodo 50 litrov.

Pa, če bi kdo predlagal kakšen kompresor, ki bi bil primeren.

Sama pištola za barvanje ni velik potrošnik zraka. Še posebno, če uporabljate pištolo HVLP, kjer je pritisk le 2,5 bar. Vse zavisi o velikosti šobe in površini barvanja.
Načelno se pri barvanju uporablja po možnosti večjo tlačno posodo in to predvsem zato, da se zlahko zrak v njej čimbolj ohladi. V tem primeru zrak bolj kondenzira, več vlage se izloči iz zraka in ostane v tlačni posodi.
Težko je svetovati nakup kompresorja, brez bistvenih podatkov. Ni smiselno kupovati majhen ali celo hobi kompresor, v kolikor se bo kompresor uporabljal precej pogosto. Za občasno resno uporabo priporočam kompresor z 3 kW motorjem. Za pogostejšo uporabo ali celo vijačenje s 1/2" pnevmatsko pištolo pa vsaj 4 KW, saj je to najmanjši dvostopenjski kompresor.
Upoštevati je potrebno predvsem to, da v nekem času, recimo 10 minut, v celoti pobarvamo določen predmet.

[Nicomajstr***???***]

Malo sem še iskal podatke o kompresorjih in našel tole: http://www.baumax.si/Content.Node/werkz ... ssoren.php

Ali ti podatki v grobem veljajo?