Dopustni površinski pritisk?

[SHARK]

Potrebujem podatke o dopustnih površinskih pritiskih jekel pa jih na noben način nisem mogel zaslediti v nobeni tabeli. Ali kdo ve kje bi jih našel. Od sodelovca sem dobil samo nasvet da je dopustni površinski pritisk kar enak Rp.

A kdo ve kakšni so približni dopustni površinski pritiski za sintrane kovine.

[Zagi]

Hojla!
Ne vem sicer na kaj točno misliš, ampak poglej tabelo "Približna primerjava različnih mer trdote in trdnosti jekla" v Strojniškem priročniku.
Upam da bo pomagalo!

Lp

[Gost]

Prerečuna za površinski pritisk dobiš na:

-- povezava --

LP Simon

[SHARK]

ampak a so v tej tabeli "Približna primerjava različnih mer trdote in trdnosti jekla" tisto v rubriki "Trdnost jekla" DOPUSTNE vrednosti površinskih pritiskov za jekla?

[Gost]

Od sodelovca sem dobil samo nasvet da je dopustni površinski pritisk kar enak Rp.

Res je, dopustni površinski tlak je enak PR, to pa dobiš v vsakem strojniškem priročniku (za različne materiale).

Čao, Lepi

[Gost]

Od sodelovca sem dobil samo nasvet da je dopustni površinski pritisk kar enak Rp.

Res je, dopustni površinski tlak je enak PR, to pa dobiš v vsakem strojniškem priročniku (za različne materiale).

Čao, Lepi

Opa PR --> Rp.

Čao, Lepi

[Gost]

Po moje je Rp prevelik površinski pritisk. Jaz bi delil vsaj z 2.
lp

[Pepi]

Po moje je Rp prevelik površinski pritisk. Jaz bi delil vsaj z 2.
lp

Stvari niso tako preproste, kot se tukaj pogovarjate. Potrebno je vedeti, kaj in na kakšnih površinah oz. volumnu povzroča tak pritisk in v kakšnih pogojih. Ali gre za kontaktni problem (eliptični oz. Hertzov, linijski, drugo obliko) ali je stik statičen ali dinamičen (drsni, kotalni, utripni izmenični, ali prihaja do tangecialnega gibanja, itd.), ali so prisotni še druge vrste napetosti (potem je potrebno računati primerjalno napetost), itd.

Meja plastičnosti je skrajna tehnična meja in v običajni tehnični praksi ne sme biti presežena (z varnostjo). Običajno so dopustni pritiski precej nižji. Je pa pomembno še to, koliko veliko je plastificirano področje.

Za preproste primere strojnih elementov je najbolje pogledati ustrezno literaturo in priročnike (npr. nemške - Decker, Rollof-Matek, Dubbel), za bolj zahtevne kontaktne probleme, pa je potrebna malo bolj poglobljena analiza.

[SHARK]

V mojem primeru gre za izjemno sunkovito udarno obremenitev. Oblika ležajne blazine je konkavna z radiusom R1270mm. Površinski pritiski pa mi ob udarcih dosegajo vrednost 120 N/mm2. Ali ima kdo kakšen predlog kateri material-zlitino (kositrov bron) naj uporabim?

[Pepi]

V mojem primeru gre za izjemno sunkovito udarno obremenitev. Oblika ležajne blazine je konkavna z radiusom R1270mm. Površinski pritiski pa mi ob udarcih dosegajo vrednost 120 N/mm2. Ali ima kdo kakšen predlog kateri material-zlitino (kositrov bron) naj uporabim?

Torej gre za drsni ležaj in zato odgovor sploh ne more biti tako enostaven. Potrebno je kontrolirati ležaj v celoti (celotne oblika ležaja, ohlap oz. zračnost v ležaju, hitrosti, mazanje oz. trenje - tekočinsko ali mešano, toplotna bilanca, itd.). Pri krivinskih radijih je potrebno poznati radij obeh teles, da se določi oblika stika. Ena od kontrol je sicer kontrola povprečnega tlaka v redialnem ležaju, vendar to ne zadošča. Tudi dopustne vrednosti zavisijo od razmer. Večinoma so vse nižje od 120, mogoče bi bil primeren DIN GZ-CuSn12Pb (Rp0,2=150MPa, pdop<120).

[SHARK]

Vedno bolj spoznavam, da drsni ležaji še zdaleč niso enostavna stvar. Na srečo ima drsni ležaj katerega jaz konstruiram zelo malo vrtlajev (približno 50 na minuto). Problem pa predstavljajo udarne obremenitve.

Radij na obeh delih drsnega ležaja (bakrena in jeklena stran) bo enak in sicer R1270 mm. Zračnosti v ležaju naj praktično nebi bilo saj oba dela ležaja skupaj ves čas stiska hidravlika. Trenje bo zagotovo mešano; princip maznaja pa bo potopen (celoten ležaj bo potopljen v olje). So mi pa v TMPK-ju svetovali isti material kot ti Pepi (DIN GZ-CuSn12Pb2).

Površinske pritiske pa bom poiskusil zmanjšati vsaj na 100 N/mm2 z povečanjem samega ležaja.

Kakšen je tvoj komentar Pepi?

[Pepi]

Kakšen je tvoj komentar Pepi?

Hja, v resnici nisem ravno specialist za drsne ležaje, pa še mere (radij) so take, da to ni ravno stvar, ki bi se videla kjerkoli. Kakšna pa je aplikacija?
Kakšna je širina ležaja? Ali je to popoln radialni ležaj ali samo nekakšno "nihalo"? Kako obratuje (stalno, občasno, izmenično, itd.)? Pri takem radiju hitrost niti ni tako majhna (obodna - drsna - hitrost je 6,6 m/s). Sicer po kriteriju spada med počasne in (verjetno) močno obremenjene ležaje (glede na pritisk). Tak ležaj mora imeti nek optimalen ohlap, da se lahko formira oljni klin, sicer se bo sigurno grel, ker bo trenje preveč "suho". To da bo potopljen še nič ne pomeni, če olje ne more na pravo mesto (mazanje in hlajenje).
Stvari so težko predvidljive in lahko pride do čudnih vrst obrabe in poškodb. Glede na dimenzije, zadeva ne bo poceni, zato ne bi preveč improviziral. Pogledal bi si vsaj še VDI2204 priporočilo ali kaj podobnega in se mogoče še s kom posvetoval, ki ima več praktičnih izkušenj (npr. s kom v Litostroju).
Za velike obremenitve in dolgo življenjsko dobo se uporabljajo tudi hidrostatični ležaji - so pa dragi in je vprašanje, če ti aplikacija to prenese.

[SHARK]

No najprej moram poudariti da gre za AKSIALNI ležaj.

Predvidene mere so sledeče (dimenzije dela iz bakrene zlitine): premer 545mm, debelina na sredini je 83 mm, debelina na robu 103 mm (različne debeline so zaradi konkavne oblike drsne ploskve), predvideni radij drsne površine pa je kot sem že omenil 1270 mm. Gre za aksialni ležaj (polni aksialni ležaj) nastavne naprvave "qvarto" valjavnega ogrodja. Ležaj obratuje v ciklusih 24h/330 dni na leto (ciklus: 3-4 sekund obratovanja (površinski pritiski v tem času so relativno majhni ustvarja jih samo delovanje hidravlike, ki skrbi da v ležaju ni zračnosti), prekinitev za 3-22 sekund - v času mirovanja se pojavijo močne udarne obremenitve - površinski pritiski se približajo 110 N/mm2).

Ustrezno mazanje naj bi bilo zagotovljeno z kanali kateri so narejeni po drsni ploskvi (6 kanalov).

O hidrostatičnem ležaju sem že razmišljal. Vendar sem zaradi relativni kratkih časov obratovanja (vrtenja) to možnost opustil.

[Gost]

takšnih obremenitev ne prenese noben drsni ležaj. Poglej malo v knjige. Npr: Klizni ležajevi (vera krsmanovič, radivoje mitrovič, gradževinska knjiga 1989). Če pa izdelaš hidrostatišni ležaj, materiali niso pomembni, saj sta površini ki se gibljeta vedno ločeni (za to skrbi hidrostatični tlak - pri tebi teoretično , zadostuje cca 30 bar), pa še lažje ga je izdelati kot hidrodinamičnega, potrebuješ pa črpalko za olje

lp

[SHARK]

Ležaji kakršnega kontruiram jaz nedvomno obstajajo in so vgrajeni v več valjavnih ogrodij po celem svetu. Prenašajo še celo precej večje obremenitve kot ta katerega nameravamo vgraditi mi (sila s katero je obremenjen je 22,5 MN).

Res pa je, da bi bil hidrostatični drsni ležaj morda bolj primeren za to aplikacijo.

Največji problem pri tem ležaju je v izbiri materiala zanj. Zaradi udarnih obremenitev namreč obstaja nevarnost poka drsnega elementa.