Izdelovanje elektrod

[Gost]

ja pa gre če naprimer površine ofsetiraš 0 mm potem pa z skal faktorjem zmanšaš elektrodo, je pol to enako, kot če površine ofsetiraš za 0.08 mm in nato izdelaš solid.

lp

To mi pa ni jasno, skaliranje in pa ofsetiranje vendar ni isto.
lp

[CM]

Jaz ne delam nobenih offstov, model vedno pustim pri miru. Dodatke upoštevam pri programiranju -0.05, -0.4 mm. Če spreminjaš model je eno veliko sranje. Do danes ( 5 let) še ni bilo elektrode, ki je ne bi sprogramiral. Uporabljam pa Mastercam V9.1 in V8.1.1.

Ker CAM zanima, če ne pride do napake, ker uporabljaš različna orodja mu odgovarjam. Iz modela, ki je 0 izdelam STL v toleranci 0.003 mm in ga primerjam z solid simulacijo obdelave in tako se vidi, če je dodatek
na elektrodi enakomeren (Compere to STL file). To je funkcija v Mastercamu.

P.S.
Sem pa že šlišal, da imajo probleme z PRO-e pri programiranju elektrod.

LP

[STROJNISTVO.com]

Ne strinjam se, da je skaliranje pravi način za izdelavo elektrod, saj s skaliranjem zmanjšaš elektrodo glede na izbran koordinatni sistem, medtem ko pri izdelavi elektrod potrebuješ režo pravokotno na steno.

LP Tomaž

[CAM]

Ok , sem se zmotil, ofsetirat je treba, namreč ponavadi se jaz s tem ne ukvarjam, ker že dobim pravo obliko in v večini primerov delam samo na CAM-u.

[Gost]

Gledam kakšne odgovore dajete in ne vem kako velike ploskve obdelujete z elektroderozijo. Rega erodiranja pri fini elektrodi s/2=-0.05mm je uporabna samo pri erodiranju reber in še tam jo je potrebno včasih povečati. Univerzalne rege ni , prilagajaš jo glede na obliko in zahtevanost nadaljne obdelave. Končna obdelava na elektrodi bi morala biti vsaj za razred boljša od zahtevane obdelave na komadu. Najslabše je če poskušaš gravurno površino polirati na stoju z elektrodo. Tam običajno potrebuješ več elektrod in maksimalna površina poliranja na stroju je približno ppovršina polovičnne krogle z radijem 60mm. Vendar je vse odviosno od stroja ki ga uporabljaš za elektroerozijo. Elektrodo je najlažje izdelati točno 0 po modelu gravure in nato v programu upoštevati rego.

[ProE]

Moja najvecja elektroda je bila:

VOLUME = 7.8220854e+05 MM^3
SURFACE AREA = 6.1350587e+04 MM^2

Kaj mislite koliko ur je delala fina elektroda ?
rega 0.09 mm
Ostanek po grobi 0.4 mm

[Gost]

Vi mi podajate površino elektrode , nikjer ne navajate globino erodiranja, velikost elektrode in kvalitete obdelave. Ni enako erodirati 1mm globoko ali pa 100mm globoko gravuro. Tudi zahtevana hrapavost površine oz. ali gravura ostane matirana predpisuje po tabelah velikost reže erodiranja. Z novimi stroji , ki uporabljajo orbitiranje elektrode po kugli je možno imeti obe elektrode enake reže pač spet odvisno od oblike. Drugo nikjer ne navajate koliko vam je obrabilo elekltrodo.

[ProE]

Globina erodiranja je bila 140 mm.
Pri taksni ogromni elektrodi je hrapavost povrsine
manjsega pomena, kajti cas ter ekonomicnost
tega nista dopuscali.
Po domace povedano - bli smo srecni da smo sploh dosegli
globino, ker je zadnji milimeter bolj dolgo erodiralo kot
pa prej z grobo in fino skupaj.
Imel pa sem 2x grobo in 2x fino - graphit.
Cas erodiranja 9 x 20 ur.

[HSC]

Jaz offset-e delam z "goljufanjem" premera rezkarja.
Tako izdelana elektroda ima določeno napako na radijih, ko pa z njo orbitriraš dobiš zopet pravo obliko. Na ta način lahko fino izžigam tudi z offset-om npr. 0.2mm
LP

[deai]

Jaz imam MCAM 9.1 SP2, modeliram v Mechanical 2004, Ofsetiram pa s pomocjo CAM-a, do sedaj se nisem imel tezav. Razen pri cilindrih, kjer uporabim prej omenjeni trik z spreminjanjem premera rezkarja.
Kako ga pa po Z-ju kot je nekdo vprasal...enostavno recem rezkalcu naj "spusti rezkar za podmero....

lp
matej

[tehnolog]

Vidim kar zanimiva debata o elektrodah. Jaz uporabljam za izdelavo elektrod CIMATRON. Z modulom Qelektrode lahko v določenim območjem izvlečemo površine in vse naenkrat tangentno podaljšamo ali po potrebi pod kotom razširimo. Izdelano elektrodo lahko simulacijsko pregledamo. Ko izdelamo več elektrod z enim ukazom izdelamo tehnološke risbe, ki imajo vse tehnološke podatke za operaterja na eroziji in rezkalnem stroju. Avtomatsko se tudi vse kotira. V CAM-u imamo možnost pri zelo dolgih elektrodah rezkati 5 osno. Sistem deluje tako, da se rezka 3 osno do držala orodja nato se nadaljuje 5 osno z nagibom glave. Glava se nagne za premer držala, tako z zelo kratkimi orodji izdelamo dolge elektrode. Isti način obdelave lahko uporabimo pri globokih gravurah. Erozijski dodatek določam v CAM-u.
Kaj več informacij dobite na moj E-naslov
LP
Marjan