Nosilnost jeklenega profila

[igor_k]

Ker sem nov na forumu najprej vsem lep pozdrav.

Ali bi kdo bil tako dober in bi mi izračunal kolikšna je približna nosilnost jeklenega profila HEA160 dolžine 5m vpetega na obeh koncih, da je njegov upogib v mejah dovoljenega (kolikšen je sploh lahko največji?). Teža bi bila enakomerno porazdeljena po celotni dolžini profila.

[Žerjavar]

Jekleni profil HE 160 A (stara oznaka IPBi 160) dolžine 5000 mm med podporama:
1. Prostoležeč (na podpori naslonjen) vzdrži pri kvaliteti St.37 5 ton, pri St.42 pa 5,6 ton dopustne kontinuirane obremenitve.
2. Na obeh straneh togo vpet (ni možen pomik ali zasuk) vzdrži 7,5 oziroma 8,4 tone dopustne kontinuirane obremenitve.

Vzete so dopustne napetosti 14,1 oziroma 16 kN/kv.cm glede na materjal.

[igor_k]

Hvala za hiter odgovor.

Ta podatek velja za pokončno postavitev (v obliki I) ali za ležeče (kot H)?
Ker če velja za obliko I potem bi bil zame verjetno dovolj IPE160, ker bom imel skupno obremenitev nekje 2,5 tone. Bo pa na obeh straneh vpet tako, da pomik ali zasuk ni možen.

Ali obstaja kakšna tabela za nosilnosti posameznih profilov?

[vili]

največja napetost v nosilcu bo okoli 90 N/mm^2
poves pa okoli 3 mm

[Žerjavar]

igor k razmisli, ali je ta nosilec res togo vpet na obeh koncih. Tudi če je uvarjen med dva vertikalna stebra se pri uvajanju vpetostnega momenta v steber ta nekoliko poda - zasuka - to pa ni več toga vpetost ampak elastična. Če se ne spuščaš v detajlno statično analizo tega vpetja je bolje predpostaviti, da je nosilec prostoležeč in si na varni strani. Kot upogibni nosilec je od vseh I profilov najlažji IPE. Za 2,5 tone kontinuirane obremenitve na prostoležečem nosilcu IPE160 (jasno da pokonci postavljen) je napetost 14,3 kN/kv.cm.

vili Zdaj sem pa v dvomih, ali so stare peš metode točne, ali pa nisva vstavila enakih podatkov. Profil IPE160 dolžine 5000 mm obojestransko togo vpet pri kontinuirani obremenitvi 2,5 t daje po peš metodi napetost 9,55 kN/kv.cm.

[eustahije]

Enote!!!

Žerjavar: 9,55kN/cm^2=9550N/cm^2
1cm^2=1x10^2mm^2=100mm^2
9550/100=95,5N/mm^2
Vili: 90N/mm^2
Saj pa nista tako daleč, le 5,5N/mm^2

[Žerjavar]

Očitek na enote - priznam. Sem še stare šole te stvari sem se učil računati v t/kv.cm (tudi kp/kv.cm)in mi je kN/kv.cm še najbližnji in razumljiv.

Sva blizu skupaj- da, vendar je razlika 6%. Prof. Prelog je pri izračunavanju statike zahteval točnost 0,2%, kar se je dosegalo le z 25 cm "rehenšiberjem" s povečevalnim steklom. Res pa je bil prof. Kovačec pri jeklenih konstrukuijah bolj popustljiv in mu je zadoščala točnost 2%. Rekel je, da pri predpostavkah obremenitev naredimo večjo napako glede na poznejšo dejansko obremenitev.

Želel bi pa vedeti, zakaj nastopa ta razlika. Ali so metode s katerimi se izdeluje programe za izračun drugačne od peš metod, ali pa je prikaz rezultatov toliko netočen (ugotovi barvo in na skali poglej napetost??). Priznam, s temi programi še nisem imel prilike delati in je tudi ne bom imel, ker si za hobi ne bom kupil takega programa.

[vili]

na začetku je bilo govora o vroče valjanem nosilcu DIN 1025-3 IPB-l (HEA)160 in to je ta nosilec

vir: katalog merkur

[igor_k]

Pri konstrukcijah nisem ravno doma, zato me malo begajo ti izračuni - torej, govorimo o IPE160 (obremenitev 2,5t), je pri togo vpetem napetost 9 KN/cm2 pri prosto ležečem pa 14,3 KN/cm2. Zakaj takšna razlika samo zaradi vpetosti nimam pojma, bi bilo pa zanimivo slišati razlago.

V glavnem, nosilec bo vzidan v steno na obeh straneh in kolikor razumem je tudi kot prostoležeči ravno dovolj močan za nosilnost 2,5 tone? Ta teža je sicer maksimalna obremenitev, kontinuirano bo obremenjen z okoli 1,5 tone.

Hvala za vaše odgovore.

[vili]

za nosilce velja:

napetost

sigma=M/W

M moment
W odpornostni moment

M momenta:

za prosto ležeči nosilec ena pomična in ena nepomična podpora velja

M=Q*l/8

za togo vpet nosilec velja

M=Q*l/12

vir: sp kraut

[Žerjavar]

Nosilca, ki je vzidan v steno ne moremo šteti za togo vpetega, razen, če je stena tako izvedena, da je sposobna prevzeti vpetostni moment, kar pa običajno ni. Potrebna bi bila armatura, ki bi prevzela natezne obremenitve, razen, če je stena nad nosilcem dovolj stalno tlačno obremenjena, da ob uvajanju vpetostnega momenta ne nastopajo natezne obremenitve v steni.

[DamijanD]

Pozdravljeni!

Kvadratni železni profil bi bil dolžine 3,5m in vpet na obeh koncih. Zanima me kakšen bi moral biti presek (stranice + debelina stene) profila, da bi na sredini zdržal obremenitev do 200kg?
Ali obstaja kakšen (enostaven, brezplačen) program, ki bi izračunaval podobne zadeve?
lp in hvala,
Damijan

[BANE]

Povežeš se z nekom, ki stvar obvlada in si potem brez skrbi.

Jaz bi recimo kontaktiral Vilija ali Žerjavarja samo potrudi se in se na koncu zahvalj drgac ti bo zerjavar usesa navil

[DamijanD]

Hvala za info, čeprav jaz ne rabim nekih zelo natančnih številk. Jaz rabim bolj v stilu profil 4x4cm debeline 2mm bo zagotovo prenesel tako breme...

Programsko opremo sem pa omenil samo za to, ker bi mi bilo zanimivo se igrati s temi stvarmi...

A je http://www.rhino3d.com/ uporaben v strojniške namene ali je to zgolj 3d risanje/modeliranje?

[JJAVORNIK]

Vili, kateri program uporabljaš v tem primeru?
lp