Jekleni nosilci strešne konstrukcije

[Alles]

Pozdravljeni.

Na neizdelanem podstrešju si bom uredil stanovanje, prvi korak pri tem pa je povišanje nosilcev ostrešja (sedaj je spodnja višina 180cm, kar je seveda odločno premalo).

Ob tem me zanima, če bi te betonske nosilce lahko zamenjal z jeklenimi H profili (v forumu sem bral o HEB profilih).

Kakšni jekleni nosilci bi bili primerni za to ostrešje? Kje bi dobil koga, ki zna določiti prave dimenzije teh jeklenih nosilcev(statika)? Kakor sem slišal bi imeli jekleni nosilci ob isti nosilnosti manjše dimenzije.

Kakšna je optimalna oblika nosilcev za takšen primer?

[acme12]

Take izvedbe do danes še nisem srečal, oz. je nisem zasledil še nikjer v knjigah. Betonske nosilce boš pa pomoje težko zamenjal z jeklenimi. Ni problem, da ti statik ne bo izračunal zadosti močan profil, problem bo, kako boš jeklen nosilec pritrdil v betonski steber. Improviziranje lokalnih zidarjev ti pa odsvetujem.

1. Če imaš spodaj nosilno steno lahko vmesne lege opreš z lesenimi sohami+ročicami+ kleščami.

2. Če prečno na ostrešje (pri bet. stebru) nimaš nič nosilnega bi lahko betonski nosilec prestavil k tlem, samo potem spet izgubiš višino.

Ali lahko kako narišeš prečni prerez ostrešja in malo skotiraš, pa bomo že našli kako rešitev? Vriši še kaj te od obstoječega betonskega nosilca (če ga del ostane)ne bi oviralo.

[Žerjavar]

Sigurno profitiraš na višini vsaj za višino stebričev na koncu prečnega nosilca, ki podpirata tramova. Za določitev potrebnega profila pa so potrebni ustrezni podatki (prečni prerez ostrešja). Dolžina nosilca (razdalja med sredinama tramov. Širina podstrešja (med sredinami zidnih leg). Višina od tal do: zidne lege, tramov, vrha ostrešja. Vzdolžni razmak ned podpornimi stebri.

Ta nosilec je obremenjen na upogib - najprimernejši je širokopasovni I profil (HEB). Morda bi se pa dalo kaj skupaj zvariti kot paličje in bi bilo bistveno lažje.

[acme12]

Kaj pa kaj takega, lesena izvedba:

[Alles]

Pozdravljeni,

Tako izgleda prečni prerez ostrešja. Idealna bi bila rdeča varianta, vendar kot berem bolj malo verjetna.





Pa še tloris...




Ja ti podporniki so bili ob gradnji hiše narejeni prenizko in se je nato takrat naredil samo podaljšek do ostrešja.

[Alles]

Torej, kaj me moti pri takšni konstrukciji, kot je trenutno je le višina. Stebri so mi OK.

[Žerjavar]

Za rešitev, kot si jo narisal, je treba vzeti jekleni nosilec HEB 300 iz običajnega (slabšega) konstrukcijskega jekla. Za priključek na betonski steber pa na vrhu stebra sprosti armaturo in nanjo privari ploščo debeline 20 mm, nanjo pa privariš jekleni del stebra, nato pa ploščo podliješ z betonom.

Še ena možnost. Verjetno boš ravno ob stebrih delal prečne predelne stene. Če jih zidaš v debelini 20 cm in steber pustiš v steni, nad prekladami vrat pa daš po vsej dolžini armaturo 4 kom 8 mm, zaliješ z betonsko malto in dalje zidaš do trama imaš lahko vrata kjerkoli. Zid pa bo tudi cenejši od suhomontažnega. Če pa ta zid ni v spodnji etaži podprt z zidom, pa ga tudi pri tleh armiraš in nasloniš na zunanji zid.

[Alles]

Ej, hvala za predloge.

V nekem katalogu na internetu sem bral, da je ta HEB 300 prfil težak 120kg/m, kar znese za 4 metre 480kg. Ne vem kakšna je specifična teža železobetona, predvidevam pa, da
je takšna greda lažja kot železobetonska (ne vem, ker nisem iz te stroke), ki je trenutno v uporabi.

Kakšne obremenitve pa tale profil (DEH 300) v takšni postavitvi kot tehtnica zdrži? Na koncih sila strehe deluje navzdol, na sredini sila stebra navzgor, da je vse v ravnovesju. Torej je takšen profil najbolj obremenjen v sredini nad stebrom?

[Žerjavar]

Beton ima maso 2,5 kg/l, torej tvoj nosilec 30 x 38 cm ima 270 kg/m. Jekleni nosilec HEB300 ima 62 kg/m. Upam, da je HEB prava oznaka, jaz ga imam v priročniku kot IPE (DIN 1025 Bl.5)

Obremenitev enega stebra izhaja iz pripadajoče strešne površine, ki je pri tebi približno 7 x 5 m tlorisa. Lesena strešna konstrukcija ima okrog 40, kritina pa 35 kg/kv.m tlorisa. Obstoja pa možnost (sicer stoletna), da zapade do 125 kg/kv.m snega. Torej pride na en steber do 7000 kg obremenitve. Si kaj takega predvideval?

[promehanik]

Če zapade toliko snega, boš pa podprl nosilec.

lp, prom

[janez03]

Po katalogu "Metra" Sežana ima:
Profil HEB 300 ima težo 117 kg/t.m.; (višina in širina profila po 300 mm)
profil IPE 300 pa zgolj 42,2 kg/t.m. (višina 300 mm, širina 150 mm.
Gre za dva krepko različna profila!

L.p.; Janez

[ramovs]

Pa, zakaj ne moreš sredinskega stebra dvigniti na nivo strešnih tramov?

[Žerjavar]

Se opravičujem za tiskovno napako o teži profila. Računal sem z profilom IPE 300 DIN 1025 Bl.5 s težo 42 kg/m. Trenutno ne morem odpreti ustreznega kataloga profilov, prepričan sem bil, da ima ta profil novo oznako HEB.

Kar se tiče pripombe promehanik-a o količini snega pa sledeče: Ne predstavljam si, kako bi v mansardi z (mehko)izolacijo v tleh in notranjo izolacijo na stropu lahko dodatno podprl strešni nosilec. Nimam pojma, kje v Sloveniji (če sploh) stoji ta hiša in koliko snega tam pade, zato sem tudi povedal, s čim sem računal. Sem svobodnjak in smatram, da si v samogradnji za lastne potrebe vsak lahko zgradi kakor si hoče. Res pa obsojam tistega, ki zgradi zavestno neustrezno in po katastrofi tarna, prosi za pomoč in je prepričan, da mu je država dolžna pomagati.

[Alles]

Ja, me je zanimalo kako se ta teža razporeja in koliko dejansko nosi posamezni steber, saj v primeru nekih neskončnih padavin bomo prej ali slej vsi po strehah z lopatami odmetavali sneg. Ta hiša je na Idrijskem in tam tudi zapade nekaj snega (zadnje desetletje je sicer bolj slaba bera).
Kar se tiče sredinskega stebra, sem ga nameraval dvigniti na nivo teh prečnih tramov. V sami špici ostrešja pa prečnega tramu ni.

Saj ne da bom sam delal, ste mi pa dali dragocene informacije (da mi ne bo vsak zidar pravil, da se nekaj ne da).

Hvala vse, še posebej pa Žerjavistu za vse informacije.

[Žerjavar]

Malce sem še gledal temo in me je zbodla v oči rešitev, ki jo predlaga acme12.

S poševnima stebroma je krasno podprto sleme strehe, pa sploh ne rabi biti, ker se špirivca v slemenu eden drugega podpirata. Sredina špirovca pa praktično ni podprta. Vzdolžni tram se opira na prečko, ki je v srednjem delu podprta s poševnima tramoma, konec prečke pa je spojen s špirovcem in in ga obremenjuje, čeprav je sam potreben podpiranja. Taka konstrukcija je enako močna, kot če bi imel samo špirovce brez vsake dodatne podpore. Spodnji konec poševnega stebra je oprt v kot med stropom in zunanjim zidom. Ali je zagotovilo, da bo obremenitev zidu na sorazmerno kratki dolžini povzročila dovolj trenja s stropom za oporo horizontalni komponenti tlaka v stebru?

S tako rešitvijo se ne strinjam!