Hišni vodovod

[crto]

Pozdravljeni,

Potreboval bi en nasvet in sicer doma si urejam sekundarni vodovod za zunanje pipe in WC kotličke, imam vodnjak in na 8m se začne voda. V vodnjak je spuščena vodna pumpa ki ima max višino črpanja 50m, ali lahko sedaj to priklopim na ekspanzijsko posodo (proizvajalec Zilmet model, Hydro pro za sanitarno vodo http://www.zilmet.com/index_ingl.html ) prostornine 150L ali mora biti obvezno HIDROFOR. Zanima me kakšna je razlika med hidroforjem in takšno ekspanzijsko posodo(seveda pride na eno ali drugo priklopljen manometer in tlačno stikalo).

Lep dan

[Žerjavar]

Pri hišnem vodovodurabiš rezervo vode, ki ti priteče iz pipe, ne da bi se vklopila črpalka. Črpalka se vklopi šele takrat ko zmanjka rezerve, in dopolni rezervo. Kakšne oblike, principa delovanja in imena pa je vseeno, važno da je funkcionalno. Velikost pa si izbereš glede na željo, koliko vode boš iztočil, predno se bo črpalka vklopila. Zilmetov Hydro pro začne akumulirati vodo pri 2 bar (predpolnjenje plina) in do 5 bar pritiska bo ravno polovica posode voda (rezerva je 50% volumna).
Navadni hidrofor brez membrane začne polniti vodo takoj, ko začne pritisk naraščati in je do 5 bar napolni 83% volumna, vendar pri iztiskanju vode do 2 bar ostane še 50% volumna - rezerva je 33% volumna.
Lahko si pa omisliš vodni stolp. Odprto posodo namestiš dovolj visoko, da dobiš potreben pritisk. Rezerva vode bo 100% volumna.

[dsf]

Sam imam na morju hidropak podoben temu http://www.obi.si/si/ideenwelt/garten/b ... erwerk.jpg
[url] in dela brez problema. Tlak imam sicer nastavljen samo na dva bara in ko vode v zalogi zmanjka jo hitro spet napumpa.
Razmisli zakaj bi imel veliko zalogo če ti lahko sproti pripravlja vodo.

[crto]

Pozdravljeni

Zahvaljujem se za zelo dobre informacije ki so pripomogle k odločitvi (seveda bom vzel tega zilmeta).

Hvala

Črto

[fotodadi]

Montiral sem 130 litrski hidrofor, ki ga polni črpalka iz globinske vrtine. Avtomat je tovarniško nastavljen na 3.0 bare izklop in 1.5 bara vklop. Izračunal sem, da med izklopom in ponovnim vklopom izteče le 19.5 litrov vode. Račun tudi pokaže, da če bi hidrofor pred polnjenjem z vodo polnil z zrakom na 1.5 bara bi imel za enako nastavitev avtomata na razpolago 29.0 litrov vode do ponovenega vklopa črpalke. Moje vprašanje je, ali se takšno polnenje z plinom v praksi sploh dela in če ne, zakaj ne? Moje drugo vprašanje pa je v zvezi z topnostjo plinov v vodi. Količina zraka v takem hidroforju se zaradi topnosti s časom manjša in prej ali slej pride do zaganjanja. Kako je to v praksi?

[Žerjavar]

fotodadi Jaz izračunam,da bi pri predpolnjenju s plinom na 1,5 bar dobil 49 l vode. Mi lahko zapišeš formulo?

Za tlačno predpolnjenje se vzame raztezno posodo z membrano in plini ne pridejo v stik z vodo. Rabiš manjšo posodo, ki je dražja.

[fotodadi]

fotodadi Jaz izračunam,da bi pri predpolnjenju s plinom na 1,5 bar dobil 49 l vode. Mi lahko zapišeš formulo?

Za tlačno predpolnjenje se vzame raztezno posodo z membrano in plini ne pridejo v stik z vodo. Rabiš manjšo posodo, ki je dražja.

Tu sem mislil 0.5 bar nadtlaka kar je 1.5 bara absolutno. Se opravičujem. Ampak to ni bistvo mojega vprašanja! Vprašanje bilo je ali je v navadi predpolenje takih hidroforjev in kako je s problemom topnosti kisika in dušika to je izginevanje plinske faze iz sistema kar privede do manjšanja delovnega volumna (mislim v praksi)

[Krajnčan]

Pozdravljen,
ker živim v Suhi krajini, sem bil prisiljen urediti hišni vodovod (drugega nekaj let nazaj še ni bilo.
Hidrofor sem dobil po ugodni ceni, zato nisem iskal drugih variant. Dejstvo je, da ga moraš občasno "napumpat".
Mimogrede se ti splača nabavit še kakšen filter (v Merkurju za cca. 30€).

[fotodadi]

Pozdravljen,
ker živim v Suhi krajini, sem bil prisiljen urediti hišni vodovod (drugega nekaj let nazaj še ni bilo.
Hidrofor sem dobil po ugodni ceni, zato nisem iskal drugih variant. Dejstvo je, da ga moraš občasno "napumpat".
Mimogrede se ti splača nabavit še kakšen filter (v Merkurju za cca. 30€).

Najlepša hvala za odgovor!

[dakomat]

Pozdravljeni. Sprašujem za znanca, ki ima lasten vodni vir in napeljavo v sestavi inox hidrofor in jekleni bojler za toplo vodo. Vmes so bakrene in alkaten cevi. Zanima ga, kje in kakšno anodo vgraditi, da mu bo bojler nekaj časa zdržal?

LP!

[vili]

dako:

poglej vodikovo tabelo napetosti..., saj gre tako nekako..., boš dal kot žrtev kak cink ali magnezij...???, pa naj ju požira..., bo demz skočil notri... , pa poglej kakšna je kombinacija zn in cu, kaj pa plastika, hehe...

[Deutz]

Dvomim da ima jekleni bojler brez zaščite!! Moj je RK tam iz 80-tih in je že takrat bil emajliran znotraj. Lahko je tudi plastificiran... Drugi bojler na istem hidroforju pa je Ariston star 15 let in je povezava do njega bakrena pa še vedno ni spustil... vsaj do danes ne..

[vili]

demz:
sem te malo zbudil, ha ha orosti,

malo ratloži to vodikovo napetost tako zame kot za ostale, če hočeš v "principu" zavarovati "želejzu" jeklo moraš dati v kombinacijo nekaj kar je bolj pozitivno od želejza je zelo ajnfoh ali se motim, se spomnim, ko so se v firmo vračale tovorne prikolice (30 ton), ko so začele skoraj razpadati stranice, ja bila je jeba kombinacija Fe - Al in je Al požiralo (voda, soljene ceste in km miljon...), Fe kovice so padale iz lukenj dobesedno, kovice kot nove brez korozije, ja Al je žrtev..., pa še to braniki stojadinke Ni, Cr, zunaj kot novo, sem pritisnl nanj in je šel prst skozi, tu je pa žrtev Fe, ker ima višji potencial od NI in Cr..., to je to kar vem, bo demz skočil notri ne dvomim, haha , on ve okoli tega SKORAJ vse...

[Demz]

Kaj imate to ? Deževni večer?

Ja, v bojler daš kos cinka ali še bolje magnezija. Še bolje pa litija ... ampak postane zadeva malce dražja Če bi dali pa srebro - bi se pa Fe topil ..

To opisuje "elektro napetostna vrsta", oz. redoks reakcije. Elemente električno primerjamo med seboj, po dogovoru je referenčna točka vodik oz. njegova "standardna vodikova elektroda", ki ima napetost 0V . Sedaj imamo proti njej izmerjene električne potenciale različnih kovin (tudi nekovin in spojin .. ), ki gredo od zelo negativnega litija -3 V do zelo pozitivnega fluora +2,9 V.

Železo ima okoli -0,45 V, cink pa okoli -0,75 V, Mg celo -1,2 V.
Pomeni, da bo ob prvi priložnosti (npr. možnost korozije) raje Zn dal dva elektrona in prešel v ionsko obliko (se bo raztopil, prešel v oksid, klorid, sulfat ... odvisno od okolja), njegova dva elektrona bo pa porabil Fe in bo ostal v reducirani obliki (beri: se ne bo raztapljal ali korodiral).

Tako se bo cink počasi trošil in s tem ščitil železo - princip anodne zaščite, kot je to uporabljano v morju.
Še boljši rezultat je z magnezijem, tu je razlika v potencialih že 0,75 V . No, z Al npr. bi bila razlika že 1,2 V, zato bi aluminij kar hitro pojedlo ... zato Al kovice tako hitro izginevajo.

Itd. Sej vem da sem vam spet zamoril večer ..

[Demz]

Če samo še malce naložim, ta spoj seveda deluje, če je vzpostavljen električni kontakt. Npr. pri Al kovicah, ki jih je Vili izpostavil, bo ustvarjen takoj ko bo prisotna vlaga in malce nečistoče - pomeni elektrolit. Če bi bil stik suh, se ne bi veliko dogajalo, ker je Al polplemenita kovina in se hipoma površinsko zaščiti z oksidno prevleko, ki je pa izolator. Sicer tanek, toda izolator. Takoj ko kapneš gor kapljico vode, ki ni nikoli destilirana ampak ima vsaj malce trdotnih elementov, ali pa neke topne nečistoče, vzpostaviš el. kontakt in oksidacija aluminija se prične.

Kot zanimivost, aluminija je v zemeljski skorji menda 1/3, pa so ga vendarle izločili in dokazali šele enega od zadnjih, pred dobrimi 100 leti. Vedeli so da obstaja, ni se ga pa dalo izločiti v elementarni obliki, dokler si niso izmislili elektrolize v talini. Je tako reaktiven, da se prej oksidira kot ga imaš čas analizirati ...