Pritisk zemlje (prsti) na oporni zid.

[advokat]

Pozdravljeni!
Zanima me če kdo razpolaga s podatkom kakšen pritisk povzročajo zemljine na oporni zid, ko se zemlja useda!
Imam namreč kolega, ki si je zgradil cca 2m opoorni zid brez t.i.pete. Pa me zanima, če se da tukaj še kaj storiti.
Sem vam hvaležen za odgovore!
LP

[Krpan]

Lahko uporabiš enačbe za preračun jezu, kajti najbolj neugododno stanje bo takrat ko bo padal dež in bo na zid pritiskala voda. Še bolj neugodno pa bo če je za zidom zemlja, ki z vodo tvoti blato, ki pa ima še večjo sprecifično težo kot voda. Na ta račun je bilo pri nas že kar nekaj nesreč, zadnja, ko so kopali greznico in se je posula stranica in zasula delavca. V Zagrebu pa je lani v gradbeno jamo zdrsnilo pol ulice z stavbami vred.

Če zid ni primerno konstruiran se da pomagati predvsem z tem, da poskrbiš za odvodnjavanje.
Ena varianta je, da v zid navrtaš luknje, in vanje vstaviš naluknjane cevi, ki (če) bodo poskrbele, da bo voda odtekla še preden bo pritisnila na škarpo. Takšno rešitev so uporabili pri gradnji brežin ob avtocesti proti Trojanam.

[advokat]

Najprej lepa hvala za odgovor.
Bi se pa priporočal za navodilo kje dobit te enačbe za preračun jeza in podatke o specifičnih težah npr.blata itd.

[Krpan]

Tlak, ki deluje na navpično ravno ploščo, povzroči silo ki jo poenostavljeno izračunaš, tako, da uporabiš srednji tlak, ki je v tvojem primeru 1 m vodnega stoplca (polovico višine zidu) To je 1000 Pa ali N na m2. Po domače bi rekli 100 kg na kvadratni meter. Zdaj pa samo še pomnožiš širino krat višino zidu krat 100 kg na m2 in dobiš celotno silo, ki jo povzroči voda. Za gostoto blata pa nimam podatkov.

[Bricman Bojan]

Zdravo

Bolj kot zemlja je nevarna zima, v kolikor je ta oporni zid mišljen kot škarpa. Če je za zidom (škarpo) zemlja,le ta zmrzne in potisne škarpo od sebe. Vsako leto za nekaj milimetrov, kot zakleto pa se škarpa navadno ne vrne v prvotni položaj ko zmrzal popusti in zaradi tega se zemlja posede v prazen prostor. Potem pa spet zima in tako dalje dokler ti zidu na nagne naprej.
Zaradi tega je potrebno poskrbeti za drenažo, za zid pa nasuti gramoz v širini vsaj 25cm, kateri je nato kot kompenzator.
Doma imam eno in drugo izvedbo škarpe in tisto kjer imam zadaj zemljo bom moral narediti na novo.

Lp, Bojan

[advokat]

Krpan Hvala za priročen odgovor!! Podatke o spec.težah bom že najdel...vidim pa tudi da sem malo iz forme, kar se tiče Hidrostatike
Bricman Bojan
Glede pazljive izvedbe drenaže,hidroizolacije in zasutja gramoza čisto do vrha, sem mu že takoj (ko sem problem videl) svetoval, vendar še sam vneto trdi, da bo dal zemljo čisto do zida!!
Hvala tudi tebi!

[Žerjavar]

Težko bo karkoli popravljati, ko je stvar že narejena. Temeljno peto bi se še dalo dograditi na zunanji strani, če bi uspešno povezal spodnjo armaturo z obstoječo. Prav gotovo pa bo dobra drenaža bistveno stabilizirala zadevo. Paziti na površinske vode, da ne bodo zatekale ob škarpi.

Pri nas ima eden do 3 m visoko škarpo zloženo iz neobdelanih kamnov brez malte, vendar nagnjeno za kakih 10 stopinj. Stoji že preko 50 let brez popravila. Sklepam, da je bistvo te škarpe, da s svojo težo pritiska na zemljino (tudi po zmrzali) in da ima dobro odvodnjavanje.

[advokat]

Kolega Žerjavar, Hvala tudi tebi za odgovor in nasvet.Žal je omenjena škarpa prej zvrnjena ven kot notri.
Kako se bo stvar razvijala objavim tukaj.
Lep pozdrav.

[ktm]

Zadevo lahko rešiš tudi z več opornimi betonskimi stebri,katere pritrdiš na zid in so kak meter narazen in dobro temeljeni-imajo široko "taco".Če ni prevelikega pritiska,se lahko zid poravna s široko oporo in z potegom vitle ali hidravlike.če zemlja preveč pritiska na zid jo je potrebno odkopati in potem začeti s sanacijo.v bližini mene so na ta način poravnali betonsko ograjo. Lep pozdrav!Janez

[Žerjavar]

Upokojenci nimajo nikdar časa. Seveda, če si pa vedno najdejo kako delo, ne glede na to, ali je potrebno ali ne. Ja malo sem poštudiral, kakšen je dejanski pritisk zemljine na škarpo.

Bistveni podatek je kot notranjega trenja zemljine(strmina, da se sproži plaz). Bistven podatek je tudi strmina zemljine nad škarpo, ki je pa po pravilu manjša, kot je kot notranjega trenja, sicer bi se v stoletjih že prožil plaz in strmino poravnal. Drugače je pri nasipani zemljini. Če je strmina večja, se bo sprožil plaz in zdrsel preko škarpe.

Sestavil sem programček za izračun horizontalne sile na škarpo. Poišče se ravnina drsenja skozi spodnji rob škarpe, ki daje največjo horizontalno silo na škarpo, upoštevaje maso zemljine nad ravnino drsenja in trenje zemljine v tej ravnini. Ugotovitev: manjše kot je notranje trenje, večja je sila na škarpo. Nikdar pa ne doseže hidrostatične sile za višino zemljine enako škarpi in zgoraj vodoravno.

Ker pa na notranje trenje zemljine bistveno vpliva voda v zemljini, je zmanjšanje vsebnosti vode v zemljini za škarpo najcenejši in zelo uspešen ukrep za zmanjšanje sile na že obstoječo škarpo.

[runocar]

Zemljine v osnovi delimo na koherentne (sipke) in nekoherentne, katerim nosilnost poleg strižnega kota določa tudi kohezija ... Primer: Strižni kot ilovice znaša cca 25°. Ko delamo izkop za gradbeno jamo, lahko kopljemo kar vertikalno. Če ne bi bilo kohezije, bi se klin zemlje takoj zapeljal v jamo ... Kohezija je omogočena, če je prisotna voda. Ko voda postopoma izhlapeva, kohezija pada in tako se s časoma začne plaziti zemlja. Plazila se bo tako dolgo (če ji seveda dovolimo in omogočimo), dokler ne bo dosegla kota, ki je blizu strižnemu kotu zemljine.

Kar se pritiskov na konstrukcije in seveda oporne zidove tiče, ločimo tri vrste zemlejskih pritiskov: Aktivni, mirni in pasivni pritisk.
Mirni zemleljski pritisk se uporablja, ko je konstrukcija dovolj toga in ni praktično nobenih večjih deformacij. Aktivni pritisk uporabljamo (običajno ravno pri opornih zidovih)v primeru, ko obstaja možnost, da se konstrukcija deformira, premakne, se aktivira zdrsni klin zemljine za zidom in ravno z aktiviranjem klina (to je še vedno pred zdrsom)se aktivira trenje v drsini. To trenje izkoriščamo z namenom, da lahko računske sile na sam zid reduciramo. Skratka: Če ni premikov, ni deformacij, ni trenja v drsini => mirni zemeljski pritisk. Pri aktivnem pa zaledno zemljino drži zid plus trenje, ki se aktivira ravno z podajnostjo opornega zidu.
Pasivni pritisk je največji in predstavlja primik konstrukcije proti zemljini!

Konkreten primer:
Imate prikolico, na kateri imate zemljo. Ko hočete odpreti stranico, morate kar močno držati stranico, ko odpenjate zapenjalo. Ko zapenjalo odpnete in samo rahlo popustite stranico, sila naenkrat zelo upade. (aktiviranje trenja v drsini) - aktivni zemeljski pritisk. Če pa hočete stranico zapreti nazaj, se je pa potrebno precej namučiti ... pasivni pritisk

Se opravičujem, ker sem fajn naložu.

Se pa popolnoma strinjam, da je najprej potrebno poskrbeti za vodo- jo prestreči, zasutje izvesti s prepustnim materialom + drenaža , barbakane ...
Ker če voda takoj odteče, nima v ozadju kaj zmrzovat oz. ni osnovnih pogojev za nabrekanje ...

LP

Sanacija se lahko izvede tudi na način, da nekje v zaledju zabetonirate kakšno betonsko klado, ki jo nato z nazezno vezjo povežete z zidom zgoraj oz. tik pod vrhom ...

[Žerjavar]

Zemljine v osnovi delimo na koherentne (sipke) in nekoherentne,

Ali se razlikujejo glede vpliva na škarpo? Ali je samo vprašanje kota notranjega trenja? Ali je moja predpostavka, da kot notranjega trenja ne more biti manjši od naklona naravne strmine pravilna? Kot izjemo bi dopuščal z drevjem poraslo strmino, če je že od davnine porasla, ki bi se pokazala v pravi luči kako desetletje po ogolitvi.

[runocar]

Se razlikujejo. Kohezija zmanjšuje pritiske na zid. Je pa res, da imajo koherentne zemljine običajno manjši strižni kot kot nekoherentne.
Kot notranjega trenja pri običajnih okoliščinah ni manjši od naklona naravne strmine hriba. Vendar če to zemljino prepojimo z vodo, se med zrni pojavijo porni tlaki, ki zmanjšujejo efektivne napetosti s tem pa (po moje) pade strižna nosilnost oz. na nek način strižni kot.
Primer: plaz.
Zato v geomehaniki poznajo dve nosilnosti tal odvisno od pogojev in sicer drenirni pogoji ter nedrenirani pogoji ...

[Krpan]

in sicer drenirni pogoji ter nedrenirani pogoji ...

Zato sem jaz zadevo poenostavil in zračunal najslabšo možno situacijo, če škarpa nima drenaže in se do vrha napolni z vodo in postane jez. V vsakem primeru pa je samo pritisk nasutja bolj ugoden, vendar bi jaz za preračun uporabil neugodno situacijo, če naprimer v kratkem času pade veliko padavin...

[runocar]

Pri dreniranih in nedreniranih pogojih v geomehaniki ni mišljena izvedba klasične drenaže.
Zemeljski pritiski so sestavljeni iz efektivnih napetosti in pornih tlakov. Oboji skupaj predstavljajo totalne napetosti. V začetni fazi je vse skupaj v nekem ravnotežju, oz. porni tlaki so enaki 0. Ko zemljino obremenimo se v zemljini povečajo porni tlaki in efektivne napetoti. v tistem trenutku govorimo o nedreniranem stanju. Zaradi povečanih pritiskov v porah se začne voda izcejati, zemljina se začne posedati (konsolidacija) in ko porni tlaki padejo na 0 in celotno obremenitev prevzamejo zrna (efektivne napetosti) takrat govorimo o dreniranih pogojih ... (veljajo drugačne enačbe kot na začetku)