Betonski stebri

[gslobod1]

Rad bi si naredil nadstešek nad kaminom na vrtu.Zabetoniral bi 6 stebrov 20*20*220cm , ostalo bi blo leseno .Pa me zanima kako globoki bi morali biti temelji da bodo stebri stabilni?

[samouk]

Rad bi si naredil nadstešek nad kaminom na vrtu.Zabetoniral bi 6 stebrov 20*20*220cm , ostalo bi blo leseno .Pa me zanima kako globoki bi morali biti temelji da bodo stebri stabilni?

Ne vem če sem te pravilno razumel, ampak po tvojem pisanju sklepam , da želiš imeti betonske stebre višine 220cm.mislim da se ti stebri nebi sovpadali z okolico, razen da imaš res željo tako naredit.
Jaz bi naredil tako da bi bili temelji 40×40 in globine 60 cm.Ostala konstrukcija bi bila iz lesenih tramov 16×16cm. Vezne člene med temelji in leseno konstrukcijo dobiš v trgovini z gradbenim matreialom ki ga zabetoniraš v temelje.
A nameravaš narediti pod nadstreškom prostor z mizo in klopo?


Lp, Janko

[Herminator]

Zakaj reklamiramo zidarje in tesarje....naj bodo stebri iz kovinskih cevi, pa bo spet en biznis več v strojništvu...
Fantje...vsak biznis je dober, sedaj ko je kriza

[xstrojnik]

Malo me je zmrazilo, ko sem bral vprašanje in odgovor pred mojim.

Če je poleg trdnosti merilo tudi estetika, potem priporočam les. "Les je lep", se glasi slogan neke firme in večinoma se ljudje strinjamo s tem.

[mrogi]

bi se strinjal s Herminatorjem glede železa, a vsake oči imajo svojega malarja. Železu pa je v zadnjem času tudi padla cena .
V tem primeru, "gslobod" potrebuješ temelje vsaj 75x75cm in kovinski steber 10x10cm, debelostenski, polno zabetoniran, vsaj 80cm v temelj.
Glede temelja:coma zmrzovanja je v SLO 90cm pod koto terena.
Leseni : pomembno je , da uporabiš roke, da preprečiš pomike levo-desno in s tem torzijo samega objekta.
Pomemben dejavnik pri lesenih stebrih je vpetje stebrov na temelj. Kovinski čevlji morajo biti dovolj dobro sidrani v temelj; ali s sidrnimi vijaki ali s sidrno ploščo.
40x40 so v vsakem pimeru preslabi temelji za tak nadstrešek!!:D

Če rabiš kaj več ,se lahko slišiva na ZS.

LP

[WETA]

ko govorimo o temeljih za nadstrešek, so vsi predhodni komentarji slabi. pa tudi zastavljen problem ni popolnoma definiran.
pri dimenzioniranju je treba vedeti kakšna kritina bo uporabljna, velikost strehe, oblika strehe (samostoječa, prislonjena na hišo, teža konstrukcije in kritine, vremenske okoliščine, burja, itd) in na podlagi teh podatkov in podatkov o terenu (skala, zemlja, ilovica, nasip) se dimenzionira temelje.

glede estetike....les, beton ali železo...vse je odvisno kje je gradnja. da je beton grd...na primorskem so stebri povsod betonski, obloženi s kamnom, opeko itd.. neke lesene konstrukcije so pri nas smešne ( recimo brunarica s strmo streho ob morju).

[Žerjavar]

S kakšmo lahkoto govorimo o temeljih, njihovih dimenzijah, načinu pritrjevanja stebrov ... Nismo pa še nič rekli o konstrukciji, ki se bo na te temelje naslanjala. O obremenitvah pa še skoraj nič sledi.

Obstoja možnost, da je konstrukcija vključno s stebri togo telo, ki se opira na temelje (točkovna podpora) v vsaj 3 točkah. Temelj pa je obremenjen z vertikalno silo in eventuelno s horizontalno silo na nivoju tal. Obstoja pa možnost, da je strešna konstrukcija togo telo, ki se opira na stebre. V tem primeru je temelj obremenjen z vertikalno silo in momentom (zaradi horizontalnih sil na strešno konstrukcijo). Razlika je bistvena. Obstoja pa tudi možnost, da je strešna konstrukcija s stebri kot togo telo, togo vpeta v temelje. Vse je odvisno od vnaprešnje odločitve o (statičnem) tipu konstrukcije. Za dimenzijo temelja je bistveno, ali dobi le vertikalne obremenitve ali tudi moment. Važna pa je tudi nosilnost (dopusten pritisk) tal, katera se z globino spreminja.

Ali pozna kdo kakšen način določanja nosilnosti tal, ki bi ga lahko izvedel posameznik (laik) s priročnimi sredstvi? Jaz sem te stvari izvajal za lastne potrebe tako da sem s svojo težo stopil na kos deske določene dimenzije in opazoval celost in globino vtiska v poravnana tla. Enkrat sem se uštel.

Ali pozna kdo kakšen predpis, ki določa možno globino zmrzovanja tal in s tem minimalno globino temelja? Jaz sem vedno računal, da je minimalna globina temeljev v kontinentalnem delu Slovenije 50 cm.

[gslobod1]

Stebri bi bili betonski, ravno zato ker nebi hotel imeti roke. Stebri bi bili pobarvani v barvo lesa,velikost strehe bo 7*4m. Kritina bo pločevina. Razmišlam še o železnih ceveh ampak bi morale 150*150mm da bi se ujemale z lesom.[/img]

[Mici]

Predpis za to dvomim da obstaja, je pač tisto kar narava narekuje
http://web.bf.uni-lj.si/agromet/agromet_vaje.html
KONDUKCIJA, na žalost pa ni vmesnih globin ampak glede na to da je na 1m pozimi 5°C in da že na 10cm POVPREČNO ne zmrzne..je 50cm že vrh glave.
Vem tudi da ima oče za merilo za doma napeljevanje kašnega vodovoda 60cm..kje je to staknil ne vem..je pa gotovo zadosti.

Pa še vprašanje..zakaj temelj na najnižji točki nebi smel zmrzniti?

[mrogi]

Obveza za globino temeljenja obstaja in jo projektanti in statiki upoštevajo. Za primorsko velja , da je možno "pogojno" globino uporabit 70cm. Podobno velja za "Prekmuje", a se tu pojavi zahteva glede samega terena . V "centralni" sloveniji je zmrzal, ki sem jo izmeril pred 8-10 leti znašala 60cm. Sem takrat gradil in mi je bilo zanimivo dokazovati, da zemljina ne zmrzne več kot 30-40cm v globino!!! RES joj, ko sem videl ZMOTO!!
Glede zahteve voodovda: min. globina vodovoda je 0,9m-1m; pri vseh vodovodnih podjetjih in tudi v PGD-ju tako piše oz. je skica.(Soglasje vod. podjetja)
Temelj na najnižji točki ne zmrzne; zmrzne zemljina (tem. tla).
Skala in grobozrnata tem. tla ne zmrzujejo.(potrebno preprečit dotok vode) Zmrzuje ilovica oz. trdo raščena tla. Ob otajanju nastane efekt" riževega narastka". Dvig zmrznjene zemljine, posledično deformacija temelja-objekta , razpoke...
Res drži, vsaj tako izgleda,da pišemo z lahkoto glede temeljenja! Glede na nepoznavanje dejanskega stanja,ni nikjer "eksplicitno" napisani kaj in kako; vse je predpostavka.( V glavnem iz prakse, ni pa prvi nadstrešek), je pa "Žerjavar"-jev komentar ne mestu!
Žerjavar, bled plošče (1x1m = 0,5x1m +0,5x1m)1m2 na njih zložiš vreče cementa in lahko ugotoviš posedek.Dostikrat pa ogled geomehanika.
Obstaja tabela nosilnosti tal.

LP

[mrogi]

Obveza za globino temeljenja obstaja in jo projektanti in statiki upoštevajo. Za primorsko velja , da je možno "pogojno" globino uporabit 70cm. Podobno velja za "Prekmuje", a se tu pojavi zahteva glede samega terena . V "centralni" sloveniji je zmrzal, ki sem jo izmeril pred 8-10 leti znašala 60cm. Sem takrat gradil in mi je bilo zanimivo dokazovati, da zemljina ne zmrzne več kot 30-40cm v globino!!! RES joj, ko sem videl ZMOTO!!
Glede zahteve voodovda: min. globina vodovoda je 0,9m-1m; pri vseh vodovodnih podjetjih in tudi v PGD-ju tako piše oz. je skica.(Soglasje vod. podjetja)
Temelj na najnižji točki ne zmrzne; zmrzne zemljina (tem. tla).
Skala in grobozrnata tem. tla ne zmrzujejo.(potrebno preprečit dotok vode) Zmrzuje ilovica oz. trdo raščena tla. Ob otajanju nastane efekt" riževega narastka". Dvig zmrznjene zemljine, posledično deformacija temelja-objekta , razpoke...
Res drži, vsaj tako izgleda,da pišemo z lahkoto glede temeljenja! Glede na nepoznavanje dejanskega stanja,ni nikjer "eksplicitno" napisani kaj in kako; vse je predpostavka.( V glavnem iz prakse, ni pa prvi nadstrešek), je pa "Žerjavar"-jev komentar ne mestu!
Žerjavar, bled plošče (1x1m = 0,5x1m +0,5x1m)1m2 na njih zložiš vreče cementa in lahko ugotoviš posedek.Dostikrat pa ogled geomehanika.
Obstaja tabela nosilnosti tal.

LP

[Žerjavar]

bled plošče (1x1m = 0,5x1m +0,5x1m)1m2 na njih zložiš vreče cementa in lahko ugotoviš posedek.

Ni problem ugotoviti posedek glede na obremenitev. Mene bolj zanima, kakšen je tisti posedek (obremenitev), ki je dopusten za postavitev objekta, oziroma kako iz ugotovljenega posedka določiti dopustno obremenitev. Saj imam neke tabele za dopustno obremenitev glede na zemljino, ampak so razponi tudi 2 kratni. Kaj bi rekli strojniki, če bi napisal, da je dopustna napetost za jekleno konstrukcijo iz St.42.2 od 8 do 16 kN/cm[nad]2[/nad], posameznik pa se naj sam odloči, koliko bo vzel?

Ali mogoče kdo ve, kdaj je dovoljeno, da temelj ne deluje s tlakom (različno velikim) na vsej tlorisni površini, če je obremenjen s tlakom in upogibom? Z drugimi besedami, kdaj je lahko tlačna sila na zemljino izven jedra prereza (dotika temelja z zemljino)?

Sicer je pa navedeno nekaj koristnih podatkov. Hvala.

gslobod1 Očitno si se odločil za strešno konstrukcijo, ki bo naslonjena na stebre. Stebri bodo upogibno obremenjeni od horizontalnih sil. Pri tem bodo temelji poleg tlaka obremenjeni tudi z momentom, kar bistveno poveča tloris in maso temelja. Ali predvidevaš, da bi nekoč med stebre namestil tudi stene? Ali lahko opišeš vrsto zemljine, osebni občutek o nosilnosti?

[varilni i.]

gslobod1 ne poslušaj komplikacij!!

Nared temelj 50x50 pa globok 60cm pa je stvar zagotovo rešena!

Glede na število stebrov ti predlagam da fršolongo narediš iz železa (pločevino zapigaš). Steber iz dveh delov zvijačen skupaj. Vse skupaj armiraš z stremeni in šipkami.
Ti pa še predlagam da stebre povežeš z betonom oz. neke vrste preklado. Ven pustiš vijake na katere privijačiš leseno konstrukcijo!

lp

[gslobod1]

Tukaj bi bila streha.

[mrogi]

gslobod1,
"varilni" tvoji temelji imajo premali presek in maso ( Žerjavar)
Osnova je "geomehansko-geološko poročilo", ki ga izdela geomehanik in tudi določi nosilnost tal.(Izvedene sondaže)
V izjemnih primerih je temelj obremenjen z "vzgonom". Podtalnica.V kolikor imaš kontinuirno obtežbo, kar je stalnica pri hišah, je tlak. Res pa je odvisno od izvedbe konstrukcije ( Skeletna).
Žerjavar, strojništvo ni gradbeništvo in boratno. Ti potrebuješ "centl" natančni jaz pa "centimeter" Vedno se pri nosilnosti pojavi problem zatekanja vode, če ni pravilne drenaže .

LP