STROJNISTVO.com • Poglej temo - Hitrost vrtenja glave pri vrtanju?

Hitrost vrtenja glave pri vrtanju?

Tehnologija in ekonomija obdelave, predelave...

Moderator: -M-

Hitrost vrtenja glave pri vrtanju?

OdgovorNapisal/-a tmz » 6.8.2005 20:45

Hi!

Kakšne so vrtilne hitrosti pri vrtanju z navadnimi HSS svedri v navadno konstrukcijsko jeklo?
Saj vem, da se da to izračunat iz rezalnih hitrosti, pa nikjer ne najdem ustrezne tabele. Se mi zdi, da bo kdo od vas to iz glave vedel.

Še bolj bi mi koristila tabela.

Hvala!

Tomaž
tmz
Pripravnik
Pripravnik
 
Prispevkov: 24
Pridružen: 19.7.2005 21:34

OdgovorNapisal/-a vili » 6.8.2005 21:32

n = vr * 1000 / d /pi

n = število vrtlajev [vrt/min]
vr = rezalna hitrost [m/min]
d = premer orodja - obdelovanca (stružrnjr) [mm]
pi = 3.14

za vrtanje
vr ~ 35 m/min jeklo 500
vr ~ 20 m/min jeklo 700

primer

sveder d = 30
jeklo st 32.7 trdnost 450 N/mm2

po gornji enačbi

n = 35 * 100 / 30 / 3.14 = 370 vrt / min

tabele si izdelaj v excelu, gre zelo hitro

lp

vili
vili
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 7415
Pridružen: 26.1.2005 10:24

OdgovorNapisal/-a tmz » 7.8.2005 8:05

Hi!

Hvala lepa. Važne so mi rezalne hitrosti, ki jih nisem vedel. Ostalo bi tudi sam pogruntal ;-)

Tomaž
tmz
Pripravnik
Pripravnik
 
Prispevkov: 24
Pridružen: 19.7.2005 21:34

OdgovorNapisal/-a hartan » 10.9.2008 19:13

Kake pa so rezalne hitrost pri drugih materialih, npr. za navadno avtomatno jeklo, trdote do 850 N/mm2, ali pa za aluminij, gus, itd.
Ali obstaja kaka tabela, kjer bi bile prikazane rezalne hitrosti navojnih svedrov za različne materiale?

Problem mam, ker sem gledal po garantovem katalogu režimov za navojne svedre. Tam so sicer navedene rezalne hitrosti (označene z Vc), ampak je polno enih svedrov in eni so za določen material, eni za drugega in mi nekak ni jasno. Isto je v enih drugih tabelah od Yamawe. Rabo bi tabelo za navadne HSS navojne svedre, kjer bi si iz njih lahko izračunal obrate.
hartan
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 411
Pridružen: 12.4.2008 7:53

OdgovorNapisal/-a vrzi1 » 10.9.2008 20:16

Za take stvari je zelo uporabna kakšna literatura v knjižni obliki recimo tehnološki priročnik, tam se dobi kar nekaj kvalitetnih podatkov. Uporabni pa so tudi katalogi, ki jih dobiš od trgovcev, le da pri uporabi zmanjšaj hitrosti saj katalogi obljubljajo več kot pa orodja v resnici zdržijo.
pozdrav
vrzi1
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 306
Pridružen: 15.4.2006 17:26

OdgovorNapisal/-a dsf » 10.9.2008 21:00

Po mojih izkušnjah vrtanje v CK45 sveder hss obd center
fi 2 2000
fi5 1200-1500
fi 6,8 800-1000
fi 8.5 800
vrezovanje navojev CK45
m8 600
m6 1000-1200
m5 m4 .... ne več kot 1500
včasih je zaradi globine navoja brez veze pretiravat z obrati ker niti ne doseže končne hitrosti ko že mora obračat smer
valjanje navojev
m6 500
m8 300-400
v alu
m6 min1000
m8 do 2000
dsf
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 302
Pridružen: 8.10.2006 14:45

OdgovorNapisal/-a Basmek » 11.9.2008 5:46

lol
Fantje, vsak dalmastroj ima ob strani lepo tabelco, ki je čisto dobra za orientacijo (vrtanje, povrtavanje in navoji).
Kar pa se navojev tiče, pri serijah pride v poštev samo vtiskovanje (rolanje) navojev, in to recimo M6 zlahka 1000 o/min, če pa je sila pa še hitreje. Edini problemček je pri večjih navojih, saj rabiš močnejši motor, tak da kaki kitajčeki pri M12 odpadejo.
Glede vrtanja pa je danes nesmiselno vrtati serije z HSS-si. HM in nič drugega ;)
DEUS EX MACHINA
Basmek
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 186
Pridružen: 18.1.2008 12:55

OdgovorNapisal/-a 33test » 11.9.2008 6:01

Ja ko se ti pa HM zalomi, ker se kot hss noce niti mal upognit, ga je pa smiselno cel dan z edm pozigat vn.
33test
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 355
Pridružen: 24.6.2008 17:36

OdgovorNapisal/-a Basmek » 11.9.2008 11:34

???
V tem je ravno štos, da se ne upogiba. To pomeni da ni potrebe po točkanju. Vrtal sem v palice, vrtal sem na robovih,... brez problema (no malenkost manjši pomik pa je šlo). Pa tudi če je že sveder krcnil, se je razpizdil v prašino. Tako da dragi 33test, ne razumem tvojega problema. Poglej malo v kak katalog za režime, saj sumim da nimaš dobrih obratov/pomika. (jaz koristim npr. fi 6mm, 20mm globoko, 3mm pecka; 3980 obratov pri 600 mm/min pomika; zunanje hlajenje; St37K; preverjeno 3000 izvrtin)
DEUS EX MACHINA
Basmek
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 186
Pridružen: 18.1.2008 12:55

OdgovorNapisal/-a hartan » 2.12.2008 21:55

Zanima me glede obratov in pomika pri navojnih svedrih, a je boljš, če se da pomik malo večji, al malo manjši, glede na preračunan korak navoja?

Če bi mel čist konkretn primer, npr. slepe lukne za M6, zvrtane na 20 globino, navojni gre pa 16 mm globoko. Če je navojni v glavi s kuplungo, ki ma hod naprej pa nazaj. A je bolš dat malo večji pomik, da navojni ne nasede slučajno?
hartan
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 411
Pridružen: 12.4.2008 7:53

OdgovorNapisal/-a Basmek » 3.12.2008 11:10

Prvič slišim za take ideje. Jaz se držim točnih pomikov na korak (M6 pri 1000 min-1 je pač 1000 mm/min). Ne vidim smisla za kaka odstopanja. Ne razumem kaj misliš z nasedanjem hartan
DEUS EX MACHINA
Basmek
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 186
Pridružen: 18.1.2008 12:55

OdgovorNapisal/-a samouk » 3.12.2008 11:39

hartan napisal/-a:Zanima me glede obratov in pomika pri navojnih svedrih, a je boljš, če se da pomik malo večji, al malo manjši, glede na preračunan korak navoja?

Če bi mel čist konkretn primer, npr. slepe lukne za M6, zvrtane na 20 globino, navojni gre pa 16 mm globoko. Če je navojni v glavi s kuplungo, ki ma hod naprej pa nazaj. A je bolš dat malo večji pomik, da navojni ne nasede slučajno?


Hartan, saj nisi strojnik a ne? Kaj si po poklicu?


Lp, Janko
samouk
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 220
Pridružen: 18.8.2008 16:43

OdgovorNapisal/-a hartan » 3.12.2008 14:34

Ker sm videl par programov na mašinah, v katerih je pomik manjši. Zato vprašujem. Pa v enem Cam programu sem videl, da se da pri navojnem nastavit pomik po procentih glede na pomik, kakršnega bi mogo met glede na korak navoja. Zato pridem na take čudne ideje. Zato me zanima, če je to smiselno. Tako nekako.
Zadnjič spremenil hartan, dne 3.12.2008 15:00, skupaj popravljeno 1 krat.
hartan
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 411
Pridružen: 12.4.2008 7:53

OdgovorNapisal/-a hartan » 3.12.2008 14:36

samouk napisal/-a:
hartan napisal/-a:Zanima me glede obratov in pomika pri navojnih svedrih, a je boljš, če se da pomik malo večji, al malo manjši, glede na preračunan korak navoja?

Če bi mel čist konkretn primer, npr. slepe lukne za M6, zvrtane na 20 globino, navojni gre pa 16 mm globoko. Če je navojni v glavi s kuplungo, ki ma hod naprej pa nazaj. A je bolš dat malo večji pomik, da navojni ne nasede slučajno?


Hartan, saj nisi strojnik a ne? Kaj si po poklicu?


Lp, Janko


Zakaj pa misliš, da mam nick hartan. Po poklicu sem k**** od ovce.
hartan
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 411
Pridružen: 12.4.2008 7:53

OdgovorNapisal/-a samouk » 3.12.2008 15:48

Sem uporabil strica googla da mi je razložil kaj pomeni hartan...tako da je že kar prva razlaga vse povedala.Upam da si imel tole v mislih, ker te ne nameravam žalit.
Predlagam ti da se vsedeš k računalniku in poiščeš distributerje rezilnega orodja v Sloveniji in jih prosiš za kataloge da ti jih pošljejo.Več kot boš imel katalogov več boš imel primerjalnih tabel za rezalne hitrosti, pomike in tako dalje.Pol pa testiraj na stroju, kajti le praksa ti da znanje ki ti ne bo šlo kar tko iz glave.Vadi in vadi. Pri navojnih svedrih na avtomatskih strojih in CNC stružnicah pa daš pomik za vrezovanje navoja vedno manjši od 0.1-0.3 mm na korak.Za odvijaje navojnega svedra pa večji korak od navojnega svedra.največ se naučiš pri nastavitvi sami, ker takrat tudi vidiš kako se stroj sam obnaša.Zapomni si da mora kompenzator oziroma račna vedno biti nekje vnes mad skrajnima hodoma.Če se bojiš da bi se navojni sveder pri prvem komadu zaletel ko režeš navoj v slepo izvrtino, le tega naredi postopoma in po potrebi dodajaj globino.Primer: Matica M12 dolžine 20mm...
M12 korak navoja je 1.75mm
-vrezavanje navoja do Z-12mm F1.60 S1000 M3
-odvijanje Z5 F1.90 S1000 M4
narediš zastoj G4 X0.5 (siemens krmilje)

-material je jeklo za avtomate s svincem

Lp,Janko
Zadnjič spremenil samouk, dne 3.12.2008 16:57, skupaj popravljeno 1 krat.
samouk
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 220
Pridružen: 18.8.2008 16:43

Naslednja

Vrni se na Proizvodno strojništvo

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost