Simulacija v Inventorju (brušenje svedra)

[masin_men]

V grobem sem zmodeliral stroj za brušenje svedrov. Verjetno določene dimenzije in razmerja niso OK in stroj ne bi pravilno nabrusil konice svedra.
Sedaj pa bi rad naredil simulacijo v Inventorju. Rad bi videl kakšna pride konica svedra, ko jo brus odbrusi. Brus se vrti, modri del pa se zasuče za določen kot.
Kako ugotoviti kakšna konica ostane?

lp, m_m

[magnum357]

Strojček na sliki sploh ni namenjen za brušenje svedrov, temveč za enorezne rezkarje. Z nekaj izkušenj se da brusiti tudi večrezne rezkarje, z dodatno vpenjalno pripravo pa tudi svedre. Na način, kot si ti zmodeliral, in z vrtenjem modrega dela, pa ne boš pobrusil nič (koristnega). Torej moraš najprej razumeti, kako strojček deluje, potem pa konstruirati svojega.
To sicer nima zveze s tvojim osnovnim vprašanjem: simulacijo brušenja v Inventorju. Jaz bi to raje naredil drugače - z novim gradnikom, ki naredi isto, kot podajanje pri dejanskem brušenju - torej vrtenje okrog neke osi, ali swept ali loft....

[masin_men]

Hvala. Se posujem s pepelom...
Ali mi lahko poveš kako naj bi zgledala priprava za ostrenje svedrov, ki bi jo uporabil v kombinaciji z brusno ploščo.

lp, m_m

[magnum357]

Približno: take naprave so na trgu, sam je nimam. So kompletni strojčki, ali dodatne priprave, ki jih vpneš namesto mizice na klasični ostrilni strojček. Osnova vpenjalna dvodelna čeljust, v katero vpneš sveder pod nekim kotom, ima dva čepa s katerima vpneš pripravo na stroj. na prvem čepu brusiš eno rezilo, potem nasadiš drugi čep in brusiš drugo rezilo, vse v enem vpetju svedra, kar zagotavlja centričnost konice, obe rezili pod enakim kotom konice in enak prosti kot rezil. Saj veš, obe rezili morata biti čimbolj enaki in konica čimbolj v centru, sicer izvrtina ni enaka svedru - večja, ni cilindrična, ni ravna-pravokotna na steno...

[masin_men]

Hvala.
Bom pogledal po internetu.

lp, m_m

[vili]

sveder vijačni:

[DynaVox]

V grobem sem zmodeliral stroj za brušenje svedrov. Verjetno določene dimenzije in razmerja niso OK in stroj ne bi pravilno nabrusil konice svedra.
Sedaj pa bi rad naredil simulacijo v Inventorju. Rad bi videl kakšna pride konica svedra, ko jo brus odbrusi. Brus se vrti, modri del pa se zasuče za določen kot.
Kako ugotoviti kakšna konica ostane?

lp, m_m

Lahko ti ekzaktno ugotovim kakšna bo prišla konica svedra glede na kotne pomike na obeh vzvodih, premer brusa in ostalo.

Ali pa obratno: vrsto in velikost potrebnih premikov za zahtevano obliko konice in željeni prosti kot svedra - definicija robnih pogojev.

[masin_men]

Sveder sem poenostavljeno narisal, ker me zanima samo konica. Spirale ne bom brusil.
DynaVox,
a lahko kaj več poveš kako bi ti to naredil (a mogoče s CAM programom?) Jaz bi se rad to naučil. Ne delam stroja za prodajo ampak za hobi delavnico, hkrati je pa tudi softwersko (geometrijsko) zanimiv problem.
Po mojem razmišljanju bi moral od svedra odštevati skupni volumen (med svedrom in brusom) po celi poti brušenja, ki je krožni lok.
Jaz imam Inventor 2008 Pro.

lp, m_m

[DynaVox]

S CAM programom bi se dalo izvesti simulacijo kinematičnega modela. Vendar bi bilo kaj takšnega za hobi delo malce preveč priprave: opis matematičnega modela strojčka, izdelava gonilnika za motion + NC program za znano trajektorijo.

Geometrijski študij brušenja konice lahko statično/kinematično konstruiramo in testiramo v 3D modelerju.
Uporabim npr. funkcijo za boolean operacije med množico različnih položajev teles - vdolž zadane in parametrične 3D trajektorije. Ravno to pa je predmet za študij.
Ne uporabljam pa Inventorja, ker sem z Autodesk produkti že dolgo tega prenehal delati.

[masin_men]

Kateri modelirnik pa uporabljaš?

lp, m_m

[DynaVox]

Kateri modelirnik pa uporabljaš?

lp, m_m

Sedaj uporabljam NX5 in/ali NX6 od Siemens PLM. Pred leti znan kot Unigraphics.
Če boš sam 3D konstruiral si najprej razčisti vsaj naslednje parametre:
-Razpon svedrov po premeru,
-Kot brušenja je lahko konstantno 118 stopinj ali pa tudi variabilno.
-Prosti kot je lahko "krožna" površina brusa ali pa krožna površina kot rezultat dodatnega rotiranja svedra.
- Iz izkušenj vem ,da bo samo ena simultana rotacija okrog ene osi premalo.
Pričujoča kinematika niti ni tako enostavna, saj se rotacije odvijajo na dveh ločenih koordinatnih sistemih.
Bo pa 3D študij na CAD bistveno cenejši kot pa vse korekcije - potem ko bodo komponente že gotove.

Če si vešč Assembly dela bo šlo z njim še najlažje.

[masin_men]

Hvala za razlago. Vidim, da obvladaš te stvari.
A mi lahko prosim razložiš, kaj si tu mislil?

Iz izkušenj vem ,da bo samo ena simultana rotacija okrog ene osi premalo.

Kje na moji pripravi bi moral dodati še vrtiščno os?
Kaj pa če bi uporabil manjši premer brusa, a bi bil dovolj velik prosti kot?
Mislim, da edina varianta je narediti simulacijo in videti koliko pride prosti kot. Potem pa to vrednost primerjati s novim svedrom. Se mi zdi, da bo pa še dosti dela, preden bo simulacija zaživela.

lp, m_m

[DynaVox]

Moje izkušnje so čisto iz realne prakse. Če si že kdaj pravilno nabrusil spiralni sveder po ročni metodi, si lahko opazil kakšni gibi zapestja so potrebni, da dobiš pravilno nabrušen sveder, ki ima seveda tudi svoj prosti kot. Po strojniško bi lahko rekli: 5 osi simultano.
Na tvoji napravi je v bistvu potrebno zamakniti brušenje, da dobiš prosti kot na rezini. Kar bo na kraju rezultiralo k temu, da ne rabiš vseh 5 osi hkrati. Nekatere osi bodo seveda fiksne. Ugotoviti je treba katere in pod kakšnim kotom za kakšen sveder/kot ...?
Kako pa si kaj s svobodo modeliranja v 3D prostoru?
Previdevam, da pri študiju robnih pogojev ne bo šlo le s skicami in enostavnimi solid telesi, temveč bo sem ter tja potrebnih tudi kaj prostih krivulj in površin.
Simulacije pa so OK če že imaš znanih dovolj parametrov. So le potrditev že znanih dejstev.
Kar pa mislim, da je še prezgodaj.

Veliko sreče in uspeha v letu 2009 !