Če se gleda iz čisto fizikalnega smisla: Sprememba energije je delo. Energija ne gre v nič in ne more iz nič nastati.
Ko dirkač zavira vklopi preko sklopke generator ali vztrajnik. Generator pretvori kinetično energijo v električno in ta se shrani v superkondenzatorjih, način z vztrajnikom pa shrani kinetično energijo v samem vztrajniku (rotacijska kinetična energija).
Zaradi dela, ki je bilo opravljeno pri zaviranju mase dirkalnika na neki razdalji se je spremenila kinetična energija dirkalnika, ki pa se ni pretvorila v toploto in segrela okoliški zrak ampak se je shranila v superkondenzatorju oz. vztrajniku (sprememba energije shranjevalnika).
Ko hoče dirkač to shranjeno energijo uporabiti zopet vklopi sklopko in pri vztrajniku se ta kinetična energija uporabi za pospeševanje (ker se je spremenila kinetična energija vztrajnika je bilo opravljeno delo, v tem primeru pospeševanje mase dirkalnika na neki razdalji).
Način z generatorjem/elektromotorjem ni nič drugačen. Sklopka je med ročično gredjo bencinskega motorja in elektromotorjem. Če je superkondenzator poln, dirkač sklopi gred in elektromotor doda svojo moč na ročični gredi bencinskega motorja, ki jo potem prenese preko koles na progo.
http://www.youtube.com/watch?v=0pqK6UeCSKo
http://www.youtube.com/watch?v=oU6TlHqMwmY
http://www.racecar-engineering.com/articles/f1/314363/f1-basics-how-kers-works.html
http://www.racecar-engineering.com/articles/1/technology.html
Vsak ma svoje prednosti in slabosti. Pomembna podatka sta specifična energija (koliko energije shrani na neko maso) in specifična moč (kako hitro shrani neko energijo). Superkondenzatorji prednjačijo pri prvem, vztrajnik pa pri drugem. Kako je vse skupaj okoljevarstveno usmerjeno pri električnem principu, ki uporablja tudi navadne akumulatorje, ki so kmalu zanič zaradi konstantnih hitrih polnjenj in praznjenj bi se tudi dalo debatirat. Po drugi strani pa pri vztrajniku potrebuješ brezstopenjski menjalnik (CVT), ki ti omogoča povečevanje obratov vztrajnika, tudi ko ti s kolesi upočasnjuješ.