Samogradnja toplotne črpalke

[dedek]

Ali je mišljena razlika tako da je višja tem. vode in nizja plin ali obratno(razlika 3do 5 st.c. za r407 kolikšna je razlika za r410).SASSAPO teh podatkov ne poznam in bom vesel odgovora,zgleda da sem imel srečo in se mi je topl. izm. kar posrečil.Vem da sem malo siten vendar mi podatki veliko pomenijo.

[sassapo]

po končani kondenzaciji ko se ves plin spremeni v kapljevino nastane pojav podhladitve (subcooling)
Iz tega naslova je zelo pomembno, da je izmenjevalnik montiran protitočno. vrednost podhladitve naj bi znašala nekje od 4 - 8°C (nižja temp kapljevine od vhodnega medija)

[milanjezernik]

Spoštovani!
Malo sem mrknil zaradi drugih prijetnih projektov.
O izkušnjah z toplotno č. pa lahko napišem par dejstev.
Ogrevam že tretje leto . Sedaj z klasično klimo tošibo 2kw z ploščatim menjalcem. Zrak-V
Deluje dobro , krmiljenje simpel, ker ne utegnem naštimati karela ali diksla. Da ne bi hvalili top. brez potrebe lahko napišem.
Je super zadeva za novogradnje z nizkotemperaturno ogrevanje.
Deluje poceni, če dviguje temperaturo do 35 st nad zajeto toploto
Efekt se bistveno povečuje pri temp nad 10c . Pri 15 ne morem porabiti toplote ki jo pošlje v sistem. Plim 407 deluje do 75c . Pri temp pod 8c termostat uklopi odtajanje vsako uro . Kompresor se ne zaustavlja , ampak samo ventil obrne smer plina in zaustavi se ventilator na uparjalniku.Po minuti se smer plina zopet obrne na ogrevanje in zažene se ventilator. Temp kondezacije se regulira z pretokom vode skozi ploščati kondezator. Tako se vzdržuje toplota vode na 40c. pri povišanju pa se pretok poveča.
Pri zun. temp pod 5c je max tam vode 35c, plim 50c , izhod plina 23c in vhod vode v kondez23c
Pri temp 15c zunaj je temp plima 75.c iz kondezat. 35c Voda iz kondez 50c in vstop 35c
Radiatorji so 30 % predimenzionirani da pri 10c zunaj ogrevajo dovolj.
Poraba je točno 2kw na uro .Poraba se skoraj ne spremeni če greje iz 15 na 70 ali 5 na 35 Bistvenega pomena je vhodna temperatura ki naj bi bila nad 10c in dvigovanje na čim nižjo temp - 35c potem je lahko izkoristek 1:4
Obtratuje od 12 ure dalje ko je višja dnevna temperatura do 22 ko temp močneje pade.
V dnevni neprekinjeno obratuje klima tošiba dajsikaj 3.5kw inv in nastavljena na 21.c .
Toplotna Z-V je v prednosti pred V-V če so dnevne temp nad 12.c , pod 0 c pa je skoraj nesmiselno obratovanje, posebno če je v zraku veliko vlage, ker po tem močno zamrzuje.
Klima dajsikej obratuje na plimu 410 ,moč pa ji pade ze pri -10 c da je pravtako skoraj nesmiselno obratovanje. Temp plina je 40c , če se temp poviša pa zmanjša hitrost kompresorja.
Na primorskem je prav gotovo v prednosti Z-v.
Upam, da se da razbrati kakšno koristno informacijo.
Toplotne Z-V je možno dobiti že za 3k evr (Bolha)
Čiro:
Sam sem raztavil inv klimo. potopil kodezator in notranjo enoto prazno obesil na steno. STVAR JE DELALA ENO LETO NATO SEM JO SESTAVIL NAZAJ IN DELA ŠE VEDNO KOD KLIMA.
Sedaj deluje običajna ON_OF zunanja in ploščati izm. Ima toliko dela da nima časa počivati in izklapljati.. Razliko pa napumpa daisikej. inv.
Lahko pogledaš stare poste.
Če imaš voljo do montaže lahko dobiš od mene zunanjo enoto, in napotke za samo montažo. Seveda si zadevo tudi pogledaš!
Dedek:
Če je primerno kvalitetno narejen izmenjevalec ni razlike v funkciji.
Danes z napredkom tehnologije je zaradi enostavnosti izvedbe in posledično cene ploščati v prednosti
Vsem topel pozdav!
Milan

[dedek]

Hvala vsem pri pomoči ko sem gradil tč.Od včeraj do danes(18ur) je bila pri zunanji temp 0 st.c. poraba 1.5 kw na uro -notranji prostori 21st.c.(80 m2).Temp. ki sta jih posredovala Jezernik in Sassapo se dokaj točno ujemajo z mojimi. Ogrevanje je z radiatorji ,temp vode do47 st.c. Nad 2st.c.zunanja enota ne zamrzuje( zelo redkokdaj, firma je mitsubishi)grelec , kompletno montazo in vso dodatno elektronsko vodenje sem naredil sam.Kompletni strošek investicije -2050evrov plus veliko ur lastnega dela in če bo kaj sredstev za izolacijo hiše...JUHUHU. Zgleda da mi je res v glavnem uspelo.Lepo nedeljo zelim vsem
dedek

[glavca1]

Saj je bilo že enkrat razloženo, ne vem kaj je tako težkega za razumet pri podhlajenju in pregretju.

Predgretje je za koliko stopinj je segreta para nad popolnim uparjanjem (ko je vsa tekočina že uparjena) strokovno se temu reče pregreta para.

Podhladitev je ravno obratno, koliko je temperatura tekoče faze nižje od trenutka, ko je vsa tekočina že skondenzirala.

Pregretje je potrebno zaradi varnosti kompresorja (če tekoča faza zaide v kompresor se navadno slabo piše... beri strojelom)

Podhlajenje je indikator da je kondenzacija lepo zaključena - na podlagi tega podatka dobimo informacijo o poteku kondenzacije (med kondenzacijo je temperatura oz. tlak vedno ista, spreminja pa se delež med kapljevino/plinom, zato je nemogoče v tem stanju določiti delež dokončane kondenzacije).

Podhlajenje - predgretje sama po sebi bistveno ne prispevata k izkoristku ker je toplotna vrednost pregretja/podhlajenja (A=m*c*dT) premajhna napram fazni spremembi A= q*m (hondenzacija/hlajenje), se pa ravno z njihovo pomočjo naredi stabilen in dobro delujoč levi krožni proces.

p.s. - ravno zato so težave pri plinskih mešanicah, ker posamezne kompnente plinov kondenzirajo-uparjajo pri različnih temperaturah in imamo v nekem trenutku skondenzirano prvo fazo, druga pa je še v plinastem stanju. Temu se rečenje lezenje kondenzacije in je s takim plino (recomo 407, 410) težje izvesti dobro TČ kot z revimo enokomponentnim (R22 se ne reče zastonj zlati freon).

[dedek]

V kolikšnem času priblizno priteče voda na izhodu izmenjevalca z temperaturo 45 do 50 st.c.(začetna temp. 30do35 st.c)pri normalnem pretoku vode(v procesu ogrevanja) .Ali voda počasi dobiva temperaturo. ali bolj hitro in je potem temp. vode na izhodu izm. konstantna

[sassapo]

V kolikšnem času priblizno priteče voda na izhodu izmenjevalca z temperaturo 45 do 50 st.c.(začetna temp. 30do35 st.c)pri normalnem pretoku vode(v procesu ogrevanja) .Ali voda počasi dobiva temperaturo. ali bolj hitro in je potem temp. vode na izhodu izm. konstantna

Če imaš izmenjevalec pravilno dimenzioniran mora bit temperatura plina in vode skoraj enaka max dt3°C, kako hitro ti bo pa tč segrevala vodo, je pa seveda odvisno od njene moči in sprotne porabe energije.

[čiro1950]

milanjezernik: Lepa hvala za koristne podatke in ponujeno pomoč. Najverjetneje bom kupil dve Panasonic klimi, vsaka po 5kW toplotne oddaje in po 1k€ z montažo in garancijo vred. Malo me skrbi, ker dovoljujejo samo 25m dolgo razdaljo med zunanjo in notranjo enoto, ker dodatni kondenzator navidezno razdaljo poveča zaradi dodatnih cevi v njemu. Če dovolite vam bom poslal zasebno sporočilo.

glavca1: vrisal sem krožni diagram v diagram stanja za R134 http://www.ent.ohiou.edu/~thermo/proper ... index.html s tovarniškimi podatki za toplotno črpalko Ochsner http://www.toplotnecrpalke.si/kako-delu ... palke.aspx . Oni imajo primer za podhladitev in pregretje 5°C. Če bi podhlajevali
za 23°C, bi prejeli za 28.5% več toplote, kar pa ni zanemarljivo. S tem se že da zastonj ogrevat garažo.


Lep pozdrav

Čiro

[glavca1]

Živjo

Mislim da ni ravno tako enostavno, drugače bi to že počel ... Se bom pa drug teden če bo kaj časa poglobi še v to Sam si predstavljam nekako tako, da je samo pregretje oziroma podhlajanje le posledica vložene energije iz kompresorja, z drugim besedam kolikor se pregreje toliko se nazaj podhladi in ker ni faznih sprememb tudi ni mogoče dvigovanja temperature (praktično pa pridobimo minus zaradi izgub...), ker brez uparjanja in kondenzacije ni mogoče dvigovat temperaturo iz nižjega na višji nivo (tako kot ti ne more past kamen na glavo ki je že na tleh). Z drugim besedam je to nujno zlo, ki ga treba zaužiti za stabilen krožni proces, saj brez predgretja tvegamo lom kompresorja, brez podhladitve pa ne vemo do kje smo pri fazi kondenziranja.... tako da kolikor mi je znano želimo imeti pregretje in podkladitev najmanjšo kar se da, seveda brez njiu vseeno ne gre.

Se pa pridružujem temi če kdo točno ve zakaj da mi ni treba iskat ...

l.p. Jože

[čiro1950]

Na krožnem diagramu v mojem prejšnjem prispevku je lepotna napaka: točka 3 je na liniji kondenzacije, torej od začetka kondenzacije(točka 2) do konca podhladitve (točka3) je ravna črta, ker je kondenzacija v celem področju pri konstantnem tlaku. Ni mi jasno zakaj je v Oprešnik,Termodinamika,1978, konec kondenzacije pri podhladitvi narisan na vrelni krivulji. Ta "napaka" nima vpliva na odčitek entalpij in izračun specifičnega toplotnega toka, ker je izoterma od vrelne krivulje navzgor v področju kapljevine praktično navpična.
V prispevkih je bilo omenjeno, da bi zaradi globoke podhladitve prišlo do prenizkega tlaka (temperature) v uparjevalniku. Po mojem vedenju tlak(temperaturo) v uparjevalniku povzroča in vzdržuje s svojim sesanjem le kompresor, ki je krmiljen, in na uparjevalni tlak temperatura v kondenzatorju prav nič ne vpliva. Dušenje je pač tehnično najcenejše izvedljiv (žal nepovračljiv) proces, s katerim dobimo hladivo iz kondenzatorja v uparjevalnik in premostimo tlačno razliko.
Samograditelji bi lahko izdelke kvalitativno ocenjevali in primerjali na osnovi vrisovanja krožnega diagrama (temperatur v posameznih fazah, ki jih kot vidim skrbno merite) v diagram stanja za ustrezno hladivo. Dobili bi le specične toplotne tokove/kg hladiva.
Če bi vgradili v področje dušenja 3-4 zaslonko-merilec pretoka in uporabili diferenčne elektronske senzorje tlaka, bi na osnovi digitalizacije krožnega diagrama in masnega pretoka on-line spremljali toplotne tokove. Najbrže to že kdo ima.
Če za v prejšnjem prispevku narisan krožni proses predpostavimo grelno moč 10kW, dobimo masni pretok hladiva q=0.057 kg/s .

Lep pozdrav

Čiro

[glavca1]

Eto.. našu še najbližje v danfosovih navodilih za instalaterje..
Super zadeva, se splača prebrat...

Superheat is measured at the point where the
bulb is located on the suction line and is the
diff erence between the temperature at the
bulb and the evaporating pressure/evaporating
temperature at the same point.
Superheat is measured in Kelvin (K) and is used as
a signal to regulate liquid injection through the
expansion valve.

Subcooling is defi ned as the diff erence between
condensing pressure/temperature and liquid
temperature at the expansion valve inlet.
Subcooling is measured in Kelvin (K).
Subcooling of the refrigerant is necessary to
avoid vapour bubbles in the refrigerant ahead of
the expansion valve.
Vapour bubbles in the refrigerant reduce capacity
in the expansion valve and thereby reduce liquid
supply to the evaporator.
Subcooling of 4-5K is adequate in most cases.

...

[dedek]

Sappo
"Cevni izmenjevalci se že nekaj časa ne uporabljajo, ker so preveliki in predragi."
Cena mojega 8kw izhodne moči je bila cca 230 evrov v samogradnji in mi istočasno sluzi kot grelec in hranilnik toplote kar zelo prav pride pri odtaljevanju(volumen vode cca 80litrov) vendar res vzame veliko več prostora,vendar se res dobro obnese glede izkoristka.Na strani termotehnike sem primerjal moje podatke(topl. izgube.,kvadraturo, tip tč, radiatorji in sem ugotovil da sem lahko vesel rezultata ki se je pokazal v praksi kot zelo dober za ogrevanje moje hiše.

[sassapo]

Dedek ti si svoj spiralni (ni enako kot cevni) izmenjevalec napravil v samogradnji, če ga kupiš bo pa precej dražji od ploščnega

[dedek]

Dedek ti si svoj spiralni (ni enako kot cevni) izmenjevalec napravil v samogradnji, če ga kupiš bo pa precej dražji od ploščnega

Imam cevi navite vijačno in ne spiralno.Na razliko me je opozoril strojni ing., ko sem mu pripovedoval o izdelavi.

[obiskovalec]

Pozdravljeni,

Že nekaj časa spremljam vašo temo, ki je zelo poučna. Dejansko je toplotna črpalka edina sprejemljiva rešitev za ogrevanje zato imam tudi sam namen nekaj ukreniti. Dovolj olja je bilo pokurjenega. Ogreval bi cca. 80m2 slabše izolirane hiše - radiatorsko ogrevanje. Po grobem izračunu bi potreboval cca. 10kW grelne moči oz. cca. 2kW el. moči.
Za izhodišče bi vzel črpalko voda-voda. Na voljo je vodnjak globine 9m (višina vode 2m, Temp. 12st.C)in vrtina 9m (višina vode 2,5m, Temp. 12st.C). Razlika v višini je zaradi različnega nivoja tal. Glede na meritve bi pretok moral zadoščati za ogrevanje. Imam pa nekaj idej oz. vprašanj in me zanima vaše mnenje:

- Ponavadi se za črpanje vode uporablja potopna črpalka. Glede na to, da je vse skupaj višje od 10m bi morala funkcionirati sistem vezne cevi. Iz vrtine bi se voda preko obtočne črpalke prelivala po vezni cevi v vodnjak. Na ta način bi se porabilo bistveno manj energije. Vodnjak je star in visoko pretočen, tako da ne pričakujem dviga nivoja. Bo to šlo?

- Sama voda je vizualno čista. Kljub temu se v nekaj mesecih na filtru nabere plast rdeče zemlje, kar lahko predstavlja problem za ploščni izmenjevalec. Problem bi rešil z lastnim vijačnim izmenjevalcem (podobno kot Dedek), ki bi imel možnost izpiranja oz. čiščenja. Raznih filtrov bi se izogibal v prid nizkim stroškom vzdrževanja.

- Kakšen kompresor in plin uporabiti? Ali se bolj izplača nabaviti material posamično ali nabaviti že npr. gotov tipski inverter in ga predelati za svoj namen. V tem primeru bi zamenjal samo glavni izmenjevalec voda/freon, izmenjevalec freon/voda sistema pa bi potopil v rezervoar. Je pa verjetno bolje dati ploščni oz. spiralni izmenjevalec za dosego višjih temperatur?

Vsakega komentarja bo vesel.