Zategnitev ležaja

[traktorist]

Na eni strani enoreden gibljiv, na drugi strani osovine dva enoredna zaprta ležaja, eden do drugega. Predvidevam da bi bilo bolje če bi bil samo eden, saj lahko pridem do minimalnih zamaknitev ležajev in s tem posledično pregrevanje. Morda bi morala biti nataknjena na osovini z ohlapnim ujemom oz. ohlpa in lepilo.

Hvala in lp

[kopron]

Krogličnih ležajev kateri so izdelani v normalni klasi točnosti, se ne daje v paru(eden zraven drugega), ker so premalo natančno izdelani . V paru se vgrajujejo samo kroglični ležaji, kateri so izdelani v klasi točnosti P5 ali P4. Pa še to je dobro če so tovarniško uparjeni. V kolikor nimajo oznake da so namenjeni za univerzalno vgradnjo, je važno kako sta obrnjena eden proti drugemu, oziroma jih že v tovarni označijo. Zato so lahko tudi trije ležaji na eni strani gredi, pa se ne bo vreteno grelo.
Glede naseda na gredi mora biti prileg k6 za normalne obremenitve, za težje pogoje obratovanja pa k6. Čim rabiš višje obrate morajo biti vgrajeni ležaji z povečano natančnostjo vrtenja. Vendar se takoj zatakne pri nabavi, ker so taki ležaji od pet do desetkrat dražji.

[masinist]

Spet malo obujam temo o prednapetju krogličnih ležajev s poševnim dotikom.
Prednapetje je lahko:
- s vzmetjo
- togo (s podložkami)

Jaz bi raje uporabil vzmet, vendar je problem pri tej izvedbi, da je lahko aksialna obremenitev samo v eno smer.

A je možna kakšna izvedba s vzmetjo, ki omogoče prenos sile v obe aksialne smeri?

lp, masinist

[Žerjavar]

izvedba s vzmetjo, ki omogoče prenos sile v obe aksialne smeri

Možno, vprašanje ekonomike. Sila prednapetja vzmeti je večja od predvidene (zunanje) aks. sile. Ležaj ob vzmeti je vedno aks. obremenjen s silo vzmeti, drugi pa od razlike do vsote aks. sile in sile vzmeti.

[masinist]

Verjetno nisem bil dovolj jasen pri vprašanju, zato prilagam sliko.
Predvsem imam v mislih problem z relativno "velikim" pomikom gredi, če je le-ta obremenjena s smerjo aksialne sile, ki je prikazana na sliki. Če aksialna sila deluje v nasprotno smer, pomika gredi ni. Sila prednapetja ležaja nima nobenega vpliva na pomik zaradi dodatne aksialne sile F. Pomik x se pač izračuna po enačbi: x=F/k, k=koeficient vzmeti.

lp, masinist

[Žerjavar]

Ne vem, kje si snel to sliko. Biti je moral poseben razlog za tako namestitev. Verjetno je neko varovalo, da se gred pomakne, če zunanja sila prekorači predvideno vrednost.

Je pa treba še oba notranja obroča fiksirati na gred od zunanje strani brez zračnosti. Vmesni distančnik je nepotreben. Če daš na eni strani na gredi za fiksiranje matico in stisneš vzmet na silo več od F, ne bo prišlo do premika.

[masinist]

Prilagam še eno podobno sliko. Prikazuje različne metode prednapetja ležajev. Je iz kataloga proizvajalca ležajev NTN.

Če daš na eni strani na gredi za fiksiranje matico in stisneš vzmet na silo več od F, ne bo prišlo do premika.

S tem se ne strinjam.
V kolikor pride do aksialne sile F na gred, ki je prikazana v mojem prejšnjem sporočilu, se bo gred premaknila (ne glede na silo prednapetja).
Enako je tudi pri načinu vležajenja, ki je prikazan (obkrožen) na sliki v tem sporočilu. Že najmanjša sila povzroči premik gredi. Če deluje v drugo smer, premika ni.

lp, masinist

[masinist]

Še ena slika za poenostavitev.
Če k obstoječi masi na sliki, dodaš še dodatno maso se bo vzmet dodatno posedla. Ne glede na velikost obstoječe mase.
Podobno je tudi pri vležajenju. Čim nastopi sila obremenitve, se gred skrči in pride do pomika v aksialni smeri.

lp, masinist

[Žerjavar]

Če daš na zadnji sliki vzporedno z vzmetjo dva vijaka, pritrjena v tla, preko vzmeti daš ploščo in z maticama stisneš ploščo in vzmet proti tlom (sila prednapetja vzmeti). Na ploščo lahko polagaš uteži, pa se ne bo nič premaknilo - dokler ne bo utež večja od sile prednapetja.

[masinist]

Se strinjam.
Ampak primera iz zgornjih slik, ki jih navaja proizvajalec ležaja sta "brez vijakov v tla".

lp, masinist

[Žerjavar]

Naj komentiram predzadnji slučaj (obkrožen). Levi ležaj je na gred popolnoma fiksiran - ne vem točno kako, ima pa z leve strani distančnik, ki ga pritiska na osrednji nased in se po gredi ne more premakniti. Gred brez desnega ležaja vstaviš v ohišje s paketom vzmeti. Na gred natakneš ležaj in ga porineš do vzmeti, ni še prišel do naseda na gredi. Z matico pritegneš ta ležaj toliko, da pride do naseda, pri tem si moral stisniti vzmet = sila prednapetja. S položajem naseda na gredi (dolžina debelejšega dela gredi) si v naprej definiral silo prednapetja in monter ne more faliti, tudi če matico pošteno zategne. "Vijak v tla" je gred, njegova pritrditev v tla je fiksiran levi ležaj in njegov zunanji naslon na ohišje, tla je zunanje ohišje, plošča je desni ležaj, matica ohrani ime.

[masinist]

Levi ležaj ne more prenašati aksialne sile, če je gred obremenjena v levo stran. Tudi, če ima iz zunanje strani pokrov, ki pritiska na zunanji obroč. To je ležaj s poševnim dotikom in je samo za aks. sile v eno stran.
Verjetno bi nekaj časa delovalo, ampak bi prišlo do drsenja kroglic in pregrevanja. Ležaj bi bil razbremenjen v aks. smeri. Tudi opletanje bi bilo veliko.

lp, masinist

[Žerjavar]

Ko si gred zmontiral in vzmet prednapel imaš oba ležaja aksialno enako obremenjena(sila prednapetja) v tisto smer kot lahko ležaj to prenaša. Če deluje zunanja sila na gred proti desni, pride do dodatne aks. obremenitve levega ležaja, desni ostane obremenjen s silo vzmeti. Če je zunanja sila na gred proti levi, se preko matice prenaša na desni ležaj in preko vzmeti na ohišje. Ker se vzmet nič bolj ne stisne (sila je enaka), ležaj ostane na svojem mestu, je desni ležaj enako obremenjen kot prej. Njegova obremenitev je vsota zunanje sile in sile znotraj sistema - nateg gredi se je zmanjšal in s tem se je zmanjšala aks. obremenitev levega ležaja. Dokler zunanja sila ne prekorači sile prednapetja vzmeti sta oba ležaja aksialno obremenjena, vsak v svoji smeri, desnemu ležaju se zaradi zunanje sile obremenitev ne spremeni. Levemu pa se obremenitev poveča, če je sila proti desni in zniža, če je sila proti levi.