Primeri dobro izvedene digitalne preobrazbe.

Primeri dobro izvedene digitalne preobrazbe.

S samo digitalno preobrazbo proizvodnih podjetij se sedaj ukvarjam že kar nekaj let. V teh letih sem obiskal kar nekaj proizvodnih obratov, kjer sem pridobil vpogled, predvsem pa spoznal in pridobil informacije, s katerimi lahko konkretno opredelim in zapišem kaj loči podjetja, ki so se uspešno lotila digitalne preobrazbe od tistih, ki so malce zaostala na tem področju. Običajno se uspešnost proizvodnega podjetja navezuje na več področij in tudi digitalna preobrazba ni izjema.

Če se operativno ukvarjate s proizvodnimi procesi, nimate časa hoditi po obiskih in si vsak teden ogledati drugo proizvodnjo podjetje. Sam pa sem imel priložnost obiskati kar nekaj proizvodnih obratov. Ti obiski in sodelovanja na različnih projektih so mi prinesli dovolj izkušenj in znanj, da si znam na hitro ustvariti sliko, kje podjetje trenutne je, in kaj bi bili neki logični ukrepi na poti k boljši produktivnosti s pomočjo rešitev iz področja digitalne preobrazbe.

Osnova je organizacija, vodenje in kultura podjetja.

Če želi proizvodno podjetje biti uspešno je vsekakor pomembno, da poskrbi najprej zato, da zagotovi minimalne standarde poslovanja tako do zaposlenih kot tudi do svojih naročnikov. Verjetno to ni del digitalne preobrazbe, ampak če podjetje ne zagotavlja svojim zaposlenim redno in dostojno plačilo za opravljeno delo je težko, da bodo uspešna na področju digitalne preobrazbe. Kajti zaposleni v takih podjetjih težko najdejo motivacijo, da bi stopili iz varnega udobja in implementirali spremembe, čeprav gre morda za odlično rešitev, ki bi jim olajšala delo. Imel sem tak primer, kjer so zaposleni videli ogromne prednosti, tudi bili so navdušeni nad prikazano rešitvijo, vendar niso imeli prave motivacije, da bi zadevo uporabljali. Celo mene, kot zunanje podjetje so spraševali, ali bodo z uporabo te rešitve dobili višjo plačo. To so običajno podjetja, ki tudi manj investirajo v posodabljanje strojnega parka, delovna mesta in na splošno v dobro kulturo podjetja. Razlogov za to je seveda lahko več, pa vendar sam ocenjujem, da brez te osnove proizvodno podjetje predstavlja kar veliko tveganje, da bodo tudi projekti na področju digitalne preobrazbe slabše izvajani.

Po drugi strani pa podjetja, ki nekako skrbijo za svoje zaposlene, ki nenehno investirajo sredstva nazaj v podjetje, strojni park, kot tudi v zaposlene je mogoče opaziti, da so ti zaposleni bolj sodelovalni. Na sestankih je občutiti večjo motivacijo tudi iz njihove strani, da se nekaj spremeni in implementira nova rešitev, čeprav ti zaposleni ne predstavljajo vodstvenih položajev. Običajno je tudi tako, da vodstvo podjetja prepusti oziroma vsaj posluša želje in zahteve zaposlenih, ki se operativno ukvarjajo s procesom, kajti zavedajo se, da ti zaposleni bolje poznajo delovno mesto in kaj potrebujejo, da bodo še bolj zadovoljni in učinkoviti. Opaziti je zdravo delovno okolje, ki je pretežno ustvarjeno z zaupanjem in spoštovanjem med zaposlenimi. Taka podjetja so tudi že na prvi pogled bolj urejena, imajo boljšo in urejeno zunanjo podobo in morda celo že vedo v katero smer bi radi zapeljali digitalno preobrazbo.

Implementacija in izvajanje LEAN metode.

Pri implementaciji ene od rešitev smo postavili merilo, kjer je pogoj za implementacijo, da je proizvodno podjetje že implementiralo oziroma že izvaja vitko (ang. Lean) proizvodnjo. Do tega smo prišli na zelo praktičen in boleč način. Med uvajanjem in implementacijo rešitve smo doživeli vrsto izzivov, ki so predstavljali preveliko tveganje za takrat postavljeni poslovni model. Kar pomeni, ali bi sprejeli še nekaj takih projektov in implementacij rešitve v proizvodne obrate, kjer še niso začeli z uvajanjem vitke metode bi pomenilo, da nam tovrstni projekti predstavljajo večji strošek kakor pa prihodek. Običajno so taka podjetja precej kaotična predvsem v kolikor opazujete procese iz distance. Ta podjetja se po navadi uvrščajo tudi v skupino, ki ne zagotavlja nekih minimalnih standardov, da bi podjetje postalo bolj agilno in uspešno. Vsekakor to ni pravilo, kajti v to skupino sodijo tudi podjetja, ki sicer zagotavljajo visok standard za zaposlene in so tudi poslovno lahko zelo uspešna, vendar hitri prodajni rasti proizvodnja ni mogla slediti. Organizacija in proces, temelji na zaposlenih, ki imajo po navadi vse v “glavah”, se pravi ne uporabljajo nekih orodij za vodenje, upravljanje ali organizacijo temveč je vse odvisno o dnevne forme zaposlenih.

Potem pa so tukaj tudi podjetja, ki so uspešno implementirala vitko (ang. Lean) proizvodnjo in se še vedno ukvarjajo z nenehnimi izboljšavami. To še vedno ne pomeni, da so najbolj digitalizirana podjetja na tržišču. So pa vsekakor najbolje organizirana. Če si predstavljate nogometno ekipo, je to ekipa, pri kateri se točno ve, kdo kaj počne na terenu, zelo malo je prepuščeno improviziranju in naključju. V veliki večini so tudi zaposleni v takih podjetjih bolj zadovoljni, saj organizacija predstavlja večjo varnost, predvsem pa so po navadi taka podjetja bolj transparentna. Vsekakor so to podjetja, ki predstavljajo odlično izhodišče za nadaljnjo digitalno preobrazbo. Celo pomembno je, da tudi v času digitalne preobrazbe podjetje nadaljuje z vzporednim uvajanjem vitke proizvodnje, saj tak način po nekaterih raziskavah prinaša do 40 % izboljšanje kazalnikov uspešnosti. V nasprotnem primeru podjetje tvega, da bo digitaliziralo procese, ki niso optimizirani, slabe prakse in načine dela, kar pa seveda lahko vodi v neuspeh na področju digitalne preobrazbe.

Novodobni ali tradicionalni IT oddelek.  

Vsaka pobuda na področju digitalne preobrazbe se slej, kot prej sreča z IT oddelkom. Precej trši oreh predstavljajo proizvodna podjetja, kjer je IT oddelek le podporni oddelek, katerega glavna naloga je skrbeti za varnost. Ta podjetja so precej defenzivna na področju digitalne preobrazbe. Kajti IT oddelek se mora ukvarjat z “gašenjem požarov”, seveda v prenesenem pomenu, ampak kot primer vam podam, da sem pri implementaciji rešitev opazil, da se mora IT oddelek ukvarjat z vprašanjem, ki se navezuje na zamenjavo gesla enega od sodelavcev, ali kako se rezervira službeni avto. Taka podjetja žal še niso na stopnji zavedanja, da je IT oddelek trenutno njihov paradni konj, ki bi moral spodbujati k digitalni preobrazbi. V veliki večini so ravno zaposleni v IT oddelku tisti, ki se nekako bojijo digitalne preobrazbe, saj se zavedajo, da to pomeni dodatno delo, ki ga poleg urejanja gesel težko prenesejo, saj so po navadi taki oddelki nedohranjeni.

Po drugi strani pa je mogoče opaziti podjetja, ki imajo zelo moderen IT oddelek, ki se celo ukvarja z razvojem lastnih rešitev. Lahko imajo rešitve manjšega obsega ali celo rešitve, ki jih je težko dobiti na tržišču. Taka podjetja so običajno bolj odprta za digitalno preobrazbo, kjer se je mogoče pogovarjati o konkretnih zadevah. Običajno si tovrstna podjetja želijo podporo zunanjega izvajalca, saj se zavedajo, da je digitalna preobrazba kompleksen proces, kjer je potrebno usklajeno izvajanje del, da se doseže zastavljene cilje. Taka podjetja se zavedajo pomena digitalne preobrazbe in njene prednosti izkoriščajo, po navadi so to tudi vodilna podjetja v panogi na tržišču.

ERP - sistem za poslovno vodenje podjetja.

V kolikor podjetja nima implementiranega ERP (ang. Enterprise Resource Planning) - sistema za poslovno vodenje podjetja, se je težko pogovarjati o digitalni preobrazbi. Ta podjetja izvajajo osnovne operativne zadeve ročno v Excelu. Trenutno si ne morem predstavljati, da bi kakšno podjetje danes izvajalo poslovanje brez tega sistema, vendar je na tem področju kar nekaj različnih ponudnikov, ki ponujajo rešitev namenske za proizvodne obrate. Nekoliko slabše izhodišče za digitalno preobrazbo predstavlja ERP sistem, ki je “zaklenjen”. Velikokrat sem se srečal s ponudniki, ki ponujajo sistem s filozofijo in nekih preživetih časov, da skušajo uporabnika navezati na rešitev. Pri tovrstnih projektih je težava ta, da po navadi ta podjetja porabijo veliko sredstev za to, da vzdržujejo tak sistem, poleg tega pa za vsako novo implementacijo druge rešitve potrebujejo usluge ERP ponudnika. Na ta način to pomeni, da so nove implementacije in inovativne rešitve v tako okolje zelo rigidne in skoraj vedno porabijo kar več časa kot v primerjavi s projekti, kjer je ERP sistem odprt in je možna hitra integracija in povezovanje tako s preostalimi bazami, sistemi in rešitvami. Še vedno to ne pomeni, da je digitalna preobrazba takih podjetij usojena na neuspeh, so pa po navadi malce daljši roki same izvedbe ter višjih stroških, kar pa posledično lahko vodi v slabo voljo in v nekaterih primerih v neuspeh.

Podjetja, ki uporabljajo “odprt” ERP sistem in imajo tudi s preostalimi ponudniki sistemov način sodelovanja, kjer je možna integracija, konfiguracija in modifikacija brez pretiranih stroškov predstavlja vsekakor zelo dobro okolje za nadaljnjo uspešno digitalno preobrazbo.

Brezpapirna proizvodnja.  

Trenutna referenčna točka, po kateri se lahko vsako proizvodno podjetja orientira, je brezpapirna proizvodnja. Podjetja, ki je še niso dosegla in imajo zgoraj naštete pogoje pozitivno izvedene imajo vsekakor lepo izhodišče, da se lotijo tovrstne faze digitalne preobrazbe. Seveda to pomeni, da bodo morala implementirati ali posodobiti kar nekaj sistemov, in investirati sredstva v dodatno strojno opremo.

Sistemi, ki so nekako ključni za to, da se zagotovi brezpapirna proizvodnja:

-       DMS (ang. Document Management System) sistem za upravljanje z dokumenti,

-       PLM (ang. Product Lifecycle Management) sistem za upravljanje življenjskega cikla izdelka,

-       MES (ang. Manufacturing Execution System) sistem za upravljanje proizvodnje.

-       WMS (ang. Warehouse Management System) sistem za upravljanje skladišč in medfaznih zalog.

Podjetja, ki pa so že nekako zagotovila brezpapirno proizvodnjo so v veliki prednosti pred ostalimi konkurenčnimi podjetij, kajti to pomeni, da imajo že na voljo podatke, s katerimi lahko operirajo. Vsekakor bi na tej točki želel poudariti, da mora vsako proizvodno podjetje stremeti k spremljanju podatkov v realnem času, kar zopet povleče določeno implementacijo dodatnih sistemov in tehnologij (IIoT, Big Data, Podatkovno jezero ter ostalo) za sabo. 

Spremljanje poslovanja in proizvodnje v realnem času.   

Od tu naprej pa imajo podjetja vzpostavljeno okolje, kjer odločitve temeljijo na podlagi pridobljenih realnih podatkov. Torej podjetja, ki so zagotovila zaposlenim informacije, ki so posledica analiz podatkov pridobljenih v realnem času posedujejo orodje, kar jim nudi, da sama preizkušajo katera zadeva deluje, katera rešitev je primerna za njihovo proizvodno podjetja in kaj so naslednji koraki v njihovi digitalni preobrazbi. Kajti tako okolje omogoča spremljanje veliko množico kazalnikov. Kot primer si vzemimo implementacijo rešitve, ki temelji na umetni inteligenci, ki v prvi vrsti ne more optimalno delovati brez ustreznih podatkov, po drugi strani pa lahko odgovorne osebe za implementacijo tovrstne rešitve spremljajo in analizirajo stanje pred implementacijo in po implementaciji ter si na tak način hitro ustvarijo sliko ter pridobijo rezultate ali je pot v smeri implementacije umetne inteligence smiselna. Vsaka sprememba ali nov način dela je mogoče spremljati in preveriti ali prinaša željene rezultate. 

Dobra praksa digitalne preobrazbe proizvodnega podjetja je ta, da doseže fazo brezpapirne proizvodnje. Kajti to je nekakšen skupni imenovalec za proizvodna podjetja, ki imajo trenutno največji uspeh, ki se kaže tudi v njihovem poslovanju.

Luka Kozamernik,
Svetovalec za digitalno transformacijo

Več vsebine na temo digitalne transformacije lahko najdete na povezavi sinaproiiot.com/vsebine/