Zatrta tehnična ustvarjalnost

Vpis v tehniške študije na slovenskih visokošolskih zavodih že vrsto let kaže nič kaj razveseljivo podobo - le nekaj se jih lahko pohvali s polno zasedbo, večina pa kaže bolj ali manj izrazite vpisne vrzeli. Te so ponekod, še zlasti v univerzitetnih programih, že kar strašljive - vsaj do zadnjega vpisnega roka, ko se študijev tehnike oprimejo še tisti, ki velikokrat samo lovijo status študentov in zato svoj "virtualni študij" tudi kmalu sklenejo ... Sodeč po letošnjih prijavah, je največji primanjkljaj v tehniških programih v prihodnjem študijskem letu pričakovati na naravoslovnotehniški fakulteti. Tam imajo za zdaj v univerzitetnem programu rudarstvo in geotehnologija, kjer so razpisali 40 mest za redni študij, prijavljenega enega samega kandidata, le dva pa sta prijavljena za 50 razpisanih mest v smeri tekstilstvo v programu tekstilstvo in grafična tehnologija! Še težje je razumeti, da je na isti fakulteti le 12 kandidatov tudi za program metalurgija in materiali - ta je prav zaradi perspektivnosti dobil kar 100 vpisnih mest za redni študij ... Vendar letošnje prijave kažejo tudi nekatere pozitivne premike, še zlasti na področju strojništva in elektrotehnike. To gotovo lahko zbudi nekaj optimizma. A da bi imel ta trdnejšo podlago, bo vendar treba počakati vsaj še nekaj let. Za zdaj pa velja ugotovitev, da so za veliko večino slovenskih srednješolcev med vpisnimi odločitvami "in" zgolj tiste, ki vodijo do poklicev s področja družboslovnih in humanističnih ved - z izjemami študijev medicine, farmacije, mikrobiologije, računalništva... Kaj narekuje takšne usmeritve? Ali pri tem odločajo predvsem možnosti zaposlitve in višina plače? Deloma je gotovo tako, saj inženirske plače skoraj v vseh podjetjih še vedno zaostajajo za plačami drugih strokovnjakov, denimo ekonomistov. Slednji imajo tudi boljše možnosti napredovanja, zato se ambicioznejši inženirji z dodatnim študijem, denimo z MBA, radi preusmerijo v ekonomijo. Tudi možnosti zaposlitve inženirjev pri nas vsaj na nekaterih področjih še zaostajajo za tistimi iz preteklosti, pred propadom mnogih gospodarskih gigantov, ko so tudi mnogi inženirji izgubili službe - vendar to, po zagotovilih fakultet, ne velja za nove generacije inženirjev. Ti diplomanti naj bi postajali vse bolj iskano "blago", ki ga firme "pokupijo" še pred diplomo. Ali torej današnji mladini morda preprosto manjka talenta za tehniko? Vsi, ki vsaj malo opazujejo otroke pri igri, bodo lahko uvideli, da to ne drži. Čeprav se otroci danes igrajo drugače kot nekoč, čeprav so veliko več pred računalniki in televizorji, so še vedno - če le dobijo priložnost - zelo vneti za vsakršno tehnično ustvarjalnost. Komaj bi našli kakšnega otroka, ki ga to ne zanima. Velikanska večina z navdušenjem reže, rezbari, gnete, sestavlja... Kje se torej z leti izgubi ta silna tehnična ustvarjalnost, kam ponikne to navdušenje? Sodeč po izjavah udeležencev nedavnega prvega mednarodnega simpozija o spodbujanju tehnične ustvarjalnosti v celotnem razponu izobraževanja, od vrtcev do univerz, tehnično vnemo zatolče naš izobraževalni sistem, ki je vsaj doslej tehnični vzgoji nad ravnjo razrednega pouka odmerjal obrobno mesto, v srednjih šolah - še zlasti s porastom gimnazij, ki mu še ni videti konca, in s sočasnim upadom strokovnih tehničnih šol - pa ga je skoraj dokončno zatolkel. Sodeč po razpravah na omenjenem simpoziju, pa se vendar v našem izobraževanju obeta velik premik na bolje - že uvedba tako imenovanih tehničnih dnevov naj bi marsikje prinesla pravi preporod tehnične ustvarjalnosti. A vendar bo treba počakati še vsaj nekaj let, da se bo videlo, ali gre le za svetle izjeme ali pa za sistemski premik na bolje. Toda devetletke seveda nikakor ne bodo rešile problema srednješolskega tehničnega vakuuma - vse več strokovnjakov tudi odkrito dvomi, da bodo to rešile tehnične gimnazije, o katerih se je med mladimi že raznesel glas, da se je nanje sicer razmeroma lahko vpisati, a so nato zahtevnejše od običajnih gimnazij. Očitno bo prej ali slej moral kdo v obilju šolskih reform predlagati tudi tako, ki bo vsem dijakom tehniko ponudila v njeni najbolj privlačni obliki - torej predvsem kot ustvarjalnost in ne zreducirano na tehnične obrazce. Morda pa bo - naj si drznemo ugibati - za kaj takega treba počakati na šolskega ministra iz vrst tehničnih strokovnjakov? § Jasna Kontler - Salamon Vir: [url=http://dpp.delo.si:9rvhfcma]Delo poslovni portal[/url:9rvhfcma], dne 3.5.2003