Izkoristek viadrusa?

[kruster]

G. Kolumb , jaz sem vašega mnenja , "klasičen" kotel na drva krepko predimenzioniran in hranilnih toplote je prava rešitev , to varjanto sem pri sebi preizkusil in laho rečem , da se odlično obnese .(http://www.strojnistvo.com/viewtopic.ph ... ht=kruster)
Z enim polnjenjem kotla - nekje 40kg se hranilnik 1650 literni segreje iz 30 na 80°C in 200 litrov sanitarne vode iz 20 na 60°C , sam kotel tehta okrog 400kg in vsebuje cca 180l vode , ob delovanju pa segreva še hišo z močjo cca 5kW (talno gretje in malo adiatorji), v kotlu pogori nekje 3-4 ure. Dimnik in kotel praktično ni potrebno čistit, pobere se le pepel enkrat na teden - polna 25 literna posoda, v dimniku pa se na leto nabere 15 litrov finega pepela , nobenih saj . Kakšen je izkoristek? Odličen!! Manj pokurit je praktično nemogoče.

[kolumb]

Žerjavar:

Da se kuri samo enkrat dnevno je v prid znatno slabši izkoristek ob začetku in koncu kurjenja.

Bi se verjetno strinjal. Lahko razložiš od kod slabši izkoristki?

Kruster

Diferenčni termostat firšt meri razliko temperature v kotlu zgoraj in v spodnjem delu, če je razlika večja od 10*C pomeni , da se v kotlu voda segreva in črpalka (ladomat) deluje , ko pa razlika pade - voda se v kotlu na segreje za nastavljeno vrednost, se črpalka ugasne. Če se po 10 min ne pojavi razlika temperature v kotlu , se loputa zapre, če pa razjika nastane - vklop črpalke in .....
Loputa zaprta , ladomat ugasnen , deluje le talno gretje in termosifonsko gretje iz kotla (ponavadi ponoči),vse dokler v kotlu (zgoraj) ne pade temperatura pod 40*C , kar pogojuje vklop hranilnika.

Me veseli. Še ne razumem popolnoma delovanja (si še zamišljam shemo). Katero peč imate?

[Žerjavar]

Lahko razložiš od kod slabši izkoristki?

V začetku kurjenja, je v kurišču hladno, le nekaj kuriva ima dovolj visoko temperaturo, da izgoreva. Ne glede na vrsto avtomatike je treba gorenje pospešiti - dodati kisik = povečati dotok zraka. Ker se ta v gorenju(skromno)ne porabi,gre precej kisika (in njemu pripadajočega dušika) v dimnik nekoliko ogreto. Ta nekoliko ogreta nepotrebna količina zraka je nepotrebna izguba. Ob začetnem izgorevanju pri nizkih temperaturah nekatere težje gorljive sestavine (ogljik, ...) ne izgorijo, se pa uplinijo (ali nekaj podobnega) in gredo neizgorjene (saje, ...) v dimnik = nepotrebna izguba.

Ob koncu gorenja se situacija malce loči glede na avtomatiko. Pri klasični peči je v tej fazi presežena željena temperatura vode v kotlu, loputa dovoda zraka je zaprta, pomanjkanje kisika, je pa še vedno dovolj goriva ustrezno ogretega za izgorevanje. Izgorevanje je nepopolno, v dimnik gredo ogljikov monoksid in saje, ki bi ob ustrezni količini kisika lahko izgoreli. Neporabljeno kurivo je šlo v dimnik - nepotrebna izguba.

[kruster]

G Žerjavar ne morem se popolnoma strinjati z vašo razlago.
Moje mnenje:
1) Zagon peči
Naložim polno kurišče drv ,spodaj drobiž , trske, zgoraj debele klade do vrha in podkurim. Ker je dimnik hladen je tudi vzgon in vlek majhen tako je tudi vstop svežega zraka v kurišče majhen. Pričenja se ulinjanje drobno nasekanega lesa pri sorazmerno nizki temperaturi(300°C), kjer nastaja lesni plin (podoben metanu), ta zgoreva dosti dobro v teh pogojih , hkrati poteka sušenje dela ostalega kuriva in generiranje svežega plina. Vodna para pri sušenju in produkt zgorevanja lesnega plina , ki je povečini vodna para je gost bel dim iz dimnika.Ker prihajajo v dimnik vedno bolj vroči plini nastaja v njem steber teh vročih plinov , kar rezultira močan vzgon in s tem večjo količino svežega zraka v kurišče. Kotel ima spodnje stransko odgorevanje , tako se piroliza vrši pretežno le v spodnem delu in količina vstopnega zraka zadostuje količini ustvarjenih plinov (ne tako kot v kotlu Viadrus , kjer se kompletna količina kuriva prične pregrevati, in je premalo zraka na količino plina, ki nam ob zagonih nezgorel uhaja v dimnik, ali pa pri kotlih na ventilator brez "lamda" regulacije, kjer pa z preveliko količino svežega zraka ohlajujemo kotel)

2)Dogorevanje:
Piroliza lesa je že potekla , v kurišču ostaja le kup žarečega oglja - žerjavice , tu se uplinja ogljik nad 600°C in zgoreva v CO2. Sedaj lahko prekinemo dotok svežega zraka in trenutek za tem temperatura oglja pade-se neha uplinjat ter ostane v kurišču nezgorelo, kot tako pa zelo prav pride ob naslednjem kurjenju.
Izgube energije praktično ni saj ni igube kuriva, ni prepiha skozi kotel in s tem ohlajanje koristne toplote v kotlu.

G. Kolumb imam kotel WVterm MRS40

[Žerjavar]

ne morem se popolnoma strinjati z vašo razlago.

Govoriš o novejšem kotlu. Nikdar nisem tolmačil delovanja sodobnih kotlov z dogorevanjem (pirolizo), z njimi nimam izkušenj, verjamem pa, da so naprednejši od klasičnih. Sprejmem kritiko na račun teh kotlov, če mi zagotoviš, da v začetni fazi kurjenja v takem kotlu ni v dimnih plinih več kisika, kot bi bilo optimalno (do 1%).
V razlagi zaključne faze gorenja sem se omejil na klasične kotle.

Sem pa pripravljen na izziv in sprejmem riziko, da naredimo meritev izkoristka katerega koli kotla (na kateri koli lokaciji, za potrebe enostanovanjske hiše) na trdo gorivo po načelu: koristna energija je v topli vodi, vložena energija je v teži, vlažnosti in oceni kvalitete drv. Če bo dosegel izkoristek preko 90% v okvirju enega dne iz zakurjenja, preko polnjenja zalogovnika do ugasnjenja v okviru časa 24 ur Poravnam vse realne stroške meritve.

[sasase]

kotel WVterm MRS40 napram viadrusa nikakor se ne moreta primerjat od tehnologije zgorevanja do tega kaj jim je primarno gorivo

[koruza]

Da se še jaz malo priključim v debato. V mojih prejšnjih postih sem že opisal svoj sistem na osnovi izkušenj in zaradi določenih okoliščin sem ga popolnoma poenostavil.
Pri nas v peči TVT 24kW ( starost nekako 20 let) gori ves dan, nalaga se dvakrat in počasi odgoreva. Koliko je videti se voda dogreva s sevanjem žerjavice in manj s plamenom, ker loputa nikoli ni povsem odprta. V kurilnici je približno dva metra proste dimniške cevi in ta zažari ob začetku kurjenja z polno oprto loputo.
Ne razmišljam, da bi menjaval peč dokler je v redu.
Nekako se strinjam z žerjavarjem. Zanimivo bi bilo videti če so nove peči res toliko boljše.

[kruster]

Ne govorim o nekih sodobnih kotlih na takoimenovano pirolizo, kajti to je le izraz za uplinjanje lesa le bolj sodobno se sliši. Ta postopek se dogaja prav v vsakem kotlu ali kurjenju, razlika je le pri prisilnem vpihu ali odsesavanju zraka in pri tem z labda sondo kontrolirati vsebnost kisika v dimnih plinih, s tem podatkom pa regulirati loputo primarnega zraka (zrak , ki vstopa v kurišče in povzroča segrevanje lesa in s tem količino lesnega plina)in loputo sekundarnega (zrak , ki se vpihuje v zgorevalno komoro, kjer se meša še z nezgorelimi plini in omogoča popolno zgorevanje). Z dobo konstrukcijo "klasičnega" kotla in pravilnim kujenjem le-tega , dosegamo podobne rezultate, boljši so kotli z spodnjim odgorevanem (trajnožareči), kjer primarni zrak vstopa preko prednje rešetke , sekundarni pa skozi spodnjo rešetko v zadnji del kurišča , kjer je običajno obloženo z šamotno opeko,... seveda kotel mora delovati z vsaj 80% nazivne moči, da so ustrezne temperature in mešanje plinov v kurišču, za kar je potrebna dogradnja hranilnika

G Žerjavar , pravite da bi opravili meritev, ki po mojem ni potreba , lahko Vam navedem podatke svojih meritev:
v kotlu gori 4 ure 40 kg drv (hrast, breza ,smreka, kostanj...)
Črpalka premaguje Δtlak 0.015bar , tu daje nekje 1.5 m3/h
razlika med vstopno in izstopno tem. v kotel je 20°K

To pomeni , da kotel odda v vodo 140kWh
Energija v drvih je 166 kWh
izkoristek 84%

nakar se kotel še ohlaja v sistem več ur

[Žerjavar]

izkoristek 84%

Priznavam, čeprav ne vem, na kak način se je dobil pretok in koliko je točen.

[kruster]

[zamot1]

Kaj sem vas razburil
Napisal sem da z enim nalaganjem hladne peči cca 25°C in hranilnikom ki ima temperaturo cca 40°C v treh urah segrejem hranilnik na 90°C brez vklopljenih porabnikov, zato mi Žerjavarjev izračun pove vse kar sem spraševal in tudi nakazuje najkrajšo pot za računanje "izkoristka". Vse ostale filozofije so za ta trenutek brezpredmetne ( posebej od Jolli-a ki govori o "človeku", valda nisem opica).
Moj kratek zaključek ta hip je da je potrebno dograditi in zoptimirati regulacijo peči. Nekaj sem že naredil v tej smeri. Vgrajena je regulacija povratnega voda od Seltrona, ob koncu gorenja pa črpalko za polnenje hranilnika izklaplja diferencialni termostat ki nadzira izstopno vodo iz hranilnika proti peči in temperaturo peči (diferenca cca 12°C) zato lahko dosežem 90°C v hranilniku brez ročnega poseganja v proces gorenja. Dograjeno imam tudi dodatno odpiranje lopute za primarni zrak ki jo uravnava temperatura dimnih plinov, ko le ta preseže cca 220°C se ta dodatna regulacija odmakne -izklopi in regulacijo prevzame originalni regulator na verižico, s tem dobim bolj konstantno intenzivno gorenje peči na željeni temperaturi cca 78°C proti koncu gorenja pa se mi temperatura dvigne tudi do 98°C(samo še žerjavica), tik pred zdajci da pihne varnostni ventil.
To zimo bom videl na porabi drv kje sem, zaenkrat dobro kaže!

LP Zamot

[Žerjavar]

Če ostane loputa za dovod zraka odprta, ko neha goreti, bo šel zrak skozi peč in dimnik (vlek dimnika), v peči hladil vodo in večal izgube.

[zamot1]

Ko je peč na 95°C je loputa skoraj popolnoma zaprta, reža nastavljena z vijakom in kontra matico, dodatna regulacija pa se mehansko izklopi ko peč doseže 90°C -tudi če ni elektrike! Ko neha delovati črpalka za hranilnik seveda poskrbim za to da ostane loputa zaprta- snamem verižico, vmes pa še potegnem žerjavico do vratc da ostane samo pepel.To pa je tudi vso ročno poseganje v triurnem procesu gorenja. Dodatna regulacija lopute deluje predvsem ob začetku kurjenja (ko se drva še sušijo) da peč ne "poblesavi" in dimni plini ne uidejo čez tam nekje 220°C. To mi zaenkrat dobro deluje, razmišljam pa o lambda sondi in regulaciji sekundarnega zraka, zaenkrat še nisem ugotovil kaj prinese regulacuja sekundarnega zraka (trenutno ročno). Ko se peč "shajca" se umiri tudi temperatura dimnih plinov in regulacija ni več portebna, so pod 200°C. Kar se sajavosti tiče je še kar znosno in precej odvisno od temperature dimnih plinov in povečanih izgub skozi dimnik. Veliko k sorazmerno dobremu dlovanju peči pripomore regulacija povratnega voda od Seltrona z elektro pogonom ventila. Zaenkrat imam nastavljeno na 60°C , bom pa poizkusil to povečati po stopnjah 5°C da vidim razliko!
Gre malo bolj počasi ampak zma bo še dolga!
LP Zamot

[Žerjavar]

Ko je peč na 95°C je loputa skoraj popolnoma zaprta

To mi je razumljivo, je pri vseh pečeh. Poudaril sem, da za izboljšanje izkoristka mora biti loputa zaprta tudi pri 50 stopin vode v peči, če ne gori (je samo žerjavica, pepel ali pa ni prižgano).

[hook]

Ko je peč na 95°C je loputa skoraj popolnoma zaprta, reža nastavljena z vijakom in kontra matico, dodatna regulacija pa se mehansko izklopi ko peč doseže 90°C -tudi če ni elektrike! Ko neha delovati črpalka za hranilnik seveda poskrbim za to da ostane loputa zaprta- snamem verižico, vmes pa še potegnem žerjavico do vratc da ostane samo pepel.To pa je tudi vso ročno poseganje v triurnem procesu gorenja. Dodatna regulacija lopute deluje predvsem ob začetku kurjenja (ko se drva še sušijo) da peč ne "poblesavi" in dimni plini ne uidejo čez tam nekje 220°C. To mi zaenkrat dobro deluje, razmišljam pa o lambda sondi in regulaciji sekundarnega zraka, zaenkrat še nisem ugotovil kaj prinese regulacuja sekundarnega zraka (trenutno ročno). Ko se peč "shajca" se umiri tudi temperatura dimnih plinov in regulacija ni več portebna, so pod 200°C. Kar se sajavosti tiče je še kar znosno in precej odvisno od temperature dimnih plinov in povečanih izgub skozi dimnik. Veliko k sorazmerno dobremu dlovanju peči pripomore regulacija povratnega voda od Seltrona z elektro pogonom ventila. Zaenkrat imam nastavljeno na 60°C , bom pa poizkusil to povečati po stopnjah 5°C da vidim razliko!
Gre malo bolj počasi ampak zma bo še dolga!
LP Zamot

Razmišljaj le o lambdi ki bo montirana na tvoji novi peči !! Vsako drugačno razmišljanje pelje k glavobolu !!
Če bi pred investicijo toliko razmišljal kot sedaj bi že imel kotel z lambdo in zraven bi potegnil še subvencijo v višini kolikor je peč z lambdo dražja od tiste ki jo nima . Povedano po domače subvencija je približno tako visoka kot je razlika med dobrim in boljšim kotlom!
Drugače pa prijetno kurjenje še naprej

Ps. Moja HS Stadlerca lepo papca polena nam pa je prijetno toplo pri caa 24-25 stopinjah.