Izolacija od znotraj

[Žerjavar]

@suzica: če boš nadaljeval s takim besednjakom, te bodo tudi s tega Foruma izbrisali! Sam si boš kriv.

[Errett Lobban]

Zakaj pa je sploh tako dobro ogrevati stene kot akumulatorje toplote. Končno je potrebno kar precej energije, da pregreješ zidovje, ki ti potem to toploto vrača. Že izgube so vmes pa še med toplejšimi dnevi ti stene toploto oddajajo. Zaka je to bolje od dobre izolacije pa nič akumulacije.

[Žerjavar]

Zakaj pa je sploh tako dobro ogrevati stene kot akumulatorje toplote.

Akumulacija toplote v prostoru ti izravnava nihanje temperature glede na nihanje intenzivnosti ogrevanja. V času, ko prostora ne ogrevaš, se izgube toplote skozi zunanji ovoj pokrivajo iz akumulacije, notranja temperatura pada počasi.

Za stalno bivališče je sigurno boljši masivni zid, za občasno bivanje (vikend) pa je sigurno bolje brez akumulacije.

Izgube toplote so odvisne le od razlike temperature med notranjim in zunanjim zrakom.
- Pri stalnem bivanju želiš imeti stalno dovolj visoko temperaturo, vse izgube je treba nadomestiti. Za porabo toplotne energije je vseeno, ali neprestano malo ogrevaš, ali pa le nekaj časa intenzivno in potem pavza. Vprašanje prekinjenega ogrevanja je le nihanje temperature, večja kot je akumulacija (več mase zidov), daljše so lahko pavze. Pri stalnih bivališčih z malo akumulacije (lahka gradnja) si pavze ogrevanja skoraj ne moreš privoščiti.
- Pri občasnem bivanju pa nimaš akumulacije. Ko prideš v hladno bivališče, pričneš ogrevati in prostor se hitro ogreje, ogreješ le zrak in opremo ter malenkost mase stenskih (stropnih) oblog. Tudi ko zapustiš bivališče z malo akumulacije, tam pustiš le malo toplotne energije, ki je čista izguba - toplota ni več potrebna.

[Polimeris]

Ja a za objekte za krajše bivanje je potem bolje,da izolacije sploh ni?

[Žerjavar]

za objekte za krajše bivanje je potem bolje,da izolacije sploh ni?

Seveda mora biti, če nočeš v hladnih dneh toplote metati vstran.

Če v zimskem času bivaš v taki hiši 10 x po 2 dni (1 noč), se sigurno splača, da je na topli strani izolacije čim manj mase (samo gips plošče ali podobno). Kaj je na hladni strani izolacije je vseeno.

S tako grajeno hišo je lahko problem v poletni vročini. Če vročno dne preživiš kje zunaj in ne ustvarjaš v notranjosti hiše toplote (dihanje,kuhanje, TV, ... ), bo vse v redu. V nasprotnem primeru pa boš skromno akumulacijo hiše hitro pregrel in boš tožil nad poletno vročino v hiši, kljub ne vem kako debeli izolaciji. Bo potrebna klima.

[Errett Lobban]

Ali se da probleme s kondenzom in rosenjem oken res rešiti s stropnim ventilatorjem. Malo sem guglal in je parkrat omenjeno.

[acme12]

Ali se da probleme s kondenzom in rosenjem oken res rešiti s stropnim ventilatorjem. Malo sem guglal in je parkrat omenjeno.

Če boš bajto prezračil vsaj 2x na dan potem z rosenjem skoraj nebi smel imeti probleme. Najbrž je zračenje tudi najcenejša rešitev. Kakšna pa imaš okna?

[Errett Lobban]

Ne saj nimam problemov glede tega. Sprašujem, ker sem brskal po guglu in jutubu okrog vlage in je bil omenjen stropni ventilator češ da meša zrak v prostoru. Zaradi tega mešanja naj se zrak nikjer nebi mogel zadrževati in tako ohladiti do rosišča. Meni se zdi sicer smiselno, mi je pa neverjetno da bi bila rešitev tako enostavna glede na to, koliko ljudi ima z vlago težave.

[acme12]

Ne saj nimam problemov glede tega. Sprašujem, ker sem brskal po guglu in jutubu okrog vlage in je bil omenjen stropni ventilator češ da meša zrak v prostoru. Zaradi tega mešanja naj se zrak nikjer nebi mogel zadrževati in tako ohladiti do rosišča. Meni se zdi sicer smiselno, mi je pa neverjetno da bi bila rešitev tako enostavna glede na to, koliko ljudi ima z vlago težave.

Do rosišča v prostoru ti največkrat pride zaradi toplotnih mostov pri neustrezno ali neizoliranih objektih. Najbolj so problematični vogali saj se tam zrak najbolj zadržuje. Ventilator bi delno pripomogel h kroženju zraka v prostoru in s tem sušenje vlage v vogalih. Če imaš v vogalu omaro pa kar pozabi na uspeh z ventilatorjem. Z ventilatorjem ne bi zmanjšal % vlažnosti zraka. Kot sem rekel, ugodno klimo najceneje narediš z odpiranjem oken. 2x na dan odpreš okna na maksimum za slabe 5 min. Za tiste z $$$ pa je primerna prezračevalna naprava z rekuperacijo. Imaš pa na trgu še razne sušilce zraka in druge bolj ali manj neučinkovite metode.

[bevk1]

Izolacija od znotraj je problematična, ker na izoliranem delu "pomakneš" nižjo temperaturo v notranjost stene. Na tak način je na stiku izolirane in neizolirane stene bistveno večja nevarnost nastanka trajne kondenzacije, ki je eden od pogojev za nastanek plesni. Sicer pa je v skrajnem primeru ta zedeva izvedljiva. Boljši predlog je odstranitev gipsain izvedba s parno oviro.

[runocar]

Kaj pomeni če računsko pride točka rosišča v TI (stiropor), vgrajenem na zunanji strani stene? Razmišljal sem, da če je stiropor paronepropusten (kakor eni mislijo) potem deluje kot parna zapora in do te situacije ne more priti (do rosišča v TI).
Če pa je stiropor prepusten, pa se bo nabrana vlaga v primernih okoliščinah (v toplih dneh) tudi posušila - odpotovala v obliki pare iz stiropora (pogoj paroprepusten zaklj. sloj).
Prepričan sem, da se izolativnost stiropora z navlažitvijo zmanjša manj kot navlažena volna. Iz tega bi lahko sklepal, da je v takem primeru bolje imeti na fasadi stiropor kot npr. kameno volno. Kje ga biksam? Vsi pravijo, da je volna boljša ...

[Žerjavar]

Kaj pomeni če računsko pride točka rosišča v TI (stiropor), vgrajenem na zunanji strani stene? -

To je možno, če je stena bolj paropropustna kot stiropor. Znan problem graditeljev iz ytonga, ko morajo za izolacijo fasade kupiti dražji, bolj paropropusten stiropor ter pripadajoče lepilo za zunanji zaključek z mrežico.
Pri opečnati steni je možno edino, če je stiropor zaključen z debelim slojem parozapornega ometa (silikonska osnova).

V vsakem primeru kondenz v izolaciji zmanjšuje izolativnost. Nekaj manj je to opazno pri volni, ko ob večji količini kondenza le ta steče navzdol in nikdar ne zapolni zračnih prostorčkov med vlakni. Večji problem je pri stiroporju in stirodurju, kjer lahko kondenz popolnoma zapolni vse notranje votlinice materjala.

Če računaš možnost kondenza po "U Wert", dobiš tudi podatek, koliko poletnih dni je potrebno za izsušitev v kurilni sezoni nakopičenega kondenza. Če materjal ni občutljiv na vodo, je to OK.

[sonce55]

Zdravo!
Morda še moja izkušnja.
V dnevni je sedežna ob zunanji steni. Stena je debela 45 cm iz opeke . Sedenje ob steni po dolgem mrazu zunaj je bilo neugodno. Občutek ,kod da vleče prepih. Odločil sem se za izolacijo. Na steno sem nalepil 6cm stiropor in ga dodatno pritrdil z samoreznimi vijaki 4mm x4kos plošča . Vse stike s stenami sem zakital s sanitarnim kitom.
Na stiropor sem s silikonom prilepil folijo za rastlinjake v enem kosu in jo zakital ob stenah.
Na to sem postavil plošče knavf- prilepil na folijo s sika kitom. Vsako ploščo še tritrdil 5x z samovreznim vijakom 4mm. Steno pokital in prebelil. Po 4 letih sem rabil eno vtičnico, ki sem jo takrat prekril .
Na mestu sem izrezal malo večjom luknjo , da sem jo našel. Pod izolacijo je stena takšna. kod je bila pred izoliranjem. Občutek pri sedenju po izolaciji stene je super.
Pri dobri parni zapori ni problematično izolirati steno z notranje strani.
Lp.

[acme12]

Kaj pomeni če računsko pride točka rosišča v TI (stiropor), vgrajenem na zunanji strani stene? Razmišljal sem, da če je stiropor paronepropusten (kakor eni mislijo) potem deluje kot parna zapora in do te situacije ne more priti (do rosišča v TI).
Če pa je stiropor prepusten, pa se bo nabrana vlaga v primernih okoliščinah (v toplih dneh) tudi posušila - odpotovala v obliki pare iz stiropora (pogoj paroprepusten zaklj. sloj).
Prepričan sem, da se izolativnost stiropora z navlažitvijo zmanjša manj kot navlažena volna. Iz tega bi lahko sklepal, da je v takem primeru bolje imeti na fasadi stiropor kot npr. kameno volno. Kje ga biksam? Vsi pravijo, da je volna boljša ...

Stiropor je paropropusten. Volna ima prednost le v tem, da je ognjevarna. Če se ti volna navlaži med in po izdelavi fasade pa boš imel najverjetneje velike probleme. Kakor se pogovarjam z predstavniki sistemov fasad je baje precej več problemov s kameno volno kot s stiroporom. Kamena volna tudi ni ravno eko, saj za ustrezno stabilnost plošč/lamel skrbijo ne preveč eko dodatki. Kakor jaz spremljam izolacije, bi pa znala biti najbolj eko, ognjevarna in trajna toplotna izolacija Multipor, za kletni zid pa XPS - pogovorno stirodur. Multipor ima nekaj slabšo izolativnost, ima pa precej boljšo razplastno trdnost in s tem najbrž tudi trajnost. Je pa res, da je cena kar nekaj višja od vseh ostalih sistemov.
So mi pa ti računski programi, ki preračunavajo kar pač preračunavajo, precej smešni. Na šihtu uporabljam URSO in ne mine 14 dni, da nebi prišla posodobitev programa. Zanimivo je tudi, da primerjalni rezultati za isti objekt (isti vstopni podatki) strižejo zelo veliko med osnovnim programom in programom z zadnjimi posodobitvami. Očitno je vse skupaj zgolj namen zadostiti željam neukih birokratov ki preberejo, da vse ustreza kot je treba. Še vedno pa se gradijo steklenjaki kot zapuščine eminentnih arhitektov.
Je pa zanimivo tudi, da se vsi pri tem računanju ubadamo le z najbolj kritičnim zimskim pogojem. Kaj pa poleti, ko je zunaj +40°C, notri pa klimatiziran prostor z +20 °C?

[Žerjavar]

So mi pa ti računski programi, ki preračunavajo kar pač preračunavajo, precej smešni.

Nobeden te ne sili v uporabo. Naredi si ga sam, boš vsaj vedel kaj in kako računa.

Kaj pa poleti, ko je zunaj +40°C, notri pa klimatiziran prostor z +20 °C?

Klimatiziran prostor ni problem. Klima naprava ob ohlajanju zraka izloči kondenz, tako da spušča v prostor dovolj suh zrak.

Stiropor je paropropusten.

Je, vendar za nekatere tipe zidu (plinobeton, ...) ni dovolj in lahko povzroči kondenz znotraj zidu. Nekaj se da rešiti s specialnim EPS (prečne luknje, boljša paropropustnost), pa nam jo zagode zunanji omet (lepilo, zaključni sloj) in povzroči kondenz znotraj EPS.