peč za vzmeti

[schumnik]

Za amatersko uporabo bi si naredil peč za izdelavo nekakšnih vzmeti iz pločevine (mislim da so to temperature do 500 stopinj)
Zanima me kako se lotiti.
Ne vidim da bi bilo kaj posebno komplicirano. Največji problem bi bilo verjetno držanje konstantne temperature.
Uporabil bi grelec od pečke za kruh in če bi bilo premalo bi dodal še kaj.
Kakšno izolacijo uporabim? Šamot?
Uglavnem čim cenejšo varianto.
Obstaja kak načrt?

[vili]

in kaj želiš početi pri temp do 500 st
pa še tabela temperatur za obdelavo teh jekel, za ilustracijo, morda ti bo kaj pomagalo, ne vem...

vzm_jekla.jpeg (483.73 KiB) Videno 2097 krat

[schumnik]

Na eni strani sem videl da se vzmeti segrevajo na avstenitne temperature pa sem na hitro pogledal eno tabelo na netu in verjetno kiksnil.
Okol vzmeti nimam znanja. Tudi literature je verjetno bolj malo na to temo.

Moram v teh tabelah gledat za mehko žarjenje?
Iz pločevine bi zvil spiralo na katero bi delovalo zmanjševanje fija. Ob tem bi spirala zaradi zmenjševanja fija drsela po obodu. Radialne sile so nepomembne-tudi ni potrebe da je vzmet močna.
Iz tabele ne vem katero pločevino bi rabil. Ni posebnih potreb po trdnosti, trdoti. Pomembno mi je da je po obodu čim bolj vzmeteno (fi se spreminja za 30 %) in fino bi bilo da bi imelo čim manjši drsni koeficient in bilo odporno na drsno obrabo.
Pločevina bi bila vsaj 1 mm debeline.
Spomnil sem se da poznam nekoga v firmi kjer imajo pečko za kaljenje. Če bi vedel čase in temperature za izdelavo vzmeti potem bi za probo z vzmetjo najprej poskusil tam.

[vili]

fe_c.jpeg (441.5 KiB) Videno 1978 krat

še malo ata kraut-a

brez gornjega diagrama, zveličavnega v strojništvu skoraj ne gre
spodaj imaš pa strukture in temperature pri katerih nastajajo
če boš krivil, koval, skratka preoblikoval boš moral segreti do "testastega" stanja
tistih 500 bi bil "blažev žegen", koristilo nebi, škodilo pa tudi ne

jekla so tisti levi del diagrama manj kot 2.06%

[magnum44]

kolikor so mene seznanili proizvajalci vzmeti iz žice (poznam dva v bližini), se vzmeti navija iz že poboljšane žice, potrem se jih pa še enkrat segreje na neko dokaj nizko temperaturo. Ne vem ali je bilo govora o nekih 190 ali 210 st. C. Vglavnem nič v zvezi s kaljenjem (800 do 1050st.C) temveč zelo natančna nizka temperatura, in taka vzmet potem deluje še in še. Brez tega segrevanja pa ne.

[vili]

ja res je magnum, vzmeti navijajo tako na hladno kot na vroče, če na vroče je pa potrebno po deformaciji vzmeti še kaliti in popuščati

[moi]

če se jih še peska (mislim da z jeklenimi kroglicami), zdržijo občutno dlje.
tako so jih v kladivarju začeli, ko jim ni bilo jasno, zakaj njihove zdrzijo 10x manj (recimo, ne vem natančno) od konkurence.

[vili]

no, ko je šumnik začel s pečjo, sem mu gor vrgel nekaj o gradivih za vzmeti, potem je govoril o avstenitu, no pa še nekaj o avstenitu, sem dodal še eno stran iz ata kraut-a, da mu bo glede jekel malo bolj jasno, če..., ne vem...
kaj in kako pa delajo v kadivarju pa v vipavi pa v Ormožu, trebnje... pa še kje..., ja ti nekaj znajo, včasik pa tudi kaj zas... , ampak vseeno znajo
no šumnik se je malo zgubil, ja en feder ni kar tako, zviješ en drat ali pa pleh pa je...
malo nas je okrcal že pri tlačnih posoda, šumnik namreč, da smo paničarji, zdaj se mu zatika pri fedrih, jutri se mu bo..., ja saj je prav tako, da fantje tuhtajo razvijajo..., kar tako naprej..., meni se ne ljubi več...

no nekaj osnov teorije je dobro poznati, da imaš vsaj približno predstavo zakaj gredo stvari tako kot gredo, smo pa pred ohoho..., da, rekli, da je teorija brez prakse, kot kolo brez akse...

[schumnik]

Grafi in tabele mi ne bodo pomagale. Teoretikom vstop prepovedan
Magnum44 a maš še možnost dobit informacije na katero temperaturo se segreje hladno pooblikovana vzmetna pločevina in koliko časa se drži na tej temperaturi?

[vili]

ops, kdor se hoče kakorkoli ukvarjati s termično obdelavo jekel mora te tabele in grafe pa še kaj preklemansko dobro poznati, da ve kaj počne in zakaj mora ravno tako početi, da dobi tisto, kar je zahtevano, no morda se motim, kaj vem..., če ne pride, če bo špičasto bo kramp, če pa ploščato pa lopata...

[magnum44]

Na žalost ne morem povprašati za natančne temperature in čase - nisem že dolgo imel nobenih stikov z njimi, sedaj pa samo zato klicati, je malo "nerodno". Velja pa samo za vzmeti iz namenske žice.
Sicer se vzmetno jeklo poboljša, ne kali. (spet preveč teorije, ki jo, schumnik, nočeš)
Je pa trebno res veliko poskusov, da boš dobil neko ploščato vzmet iz kosa vzmetnega jekla - kovanje, poboljšanje. Peskanje z okroglim jeklenim peskom se pa uporablja na debelejših vzmeteh - reče se mu tudi mikrokovanje in podaljša trajnost vzmeti tudi za več desetkrat. Sem pred davnimi leti konstruiral stroj ze mikrokovanje vzmeti za vagone - iz žice cca fi 30 mm (Đuro Đaković-Slavonski Brod) še v času "juge", vendar za drobne vzmeti to ne pride v poštev -spet, kaj je drobno, kaj debelo??

[vili]

magnum!!! lepo te prosim, kaj pa je poboljšamje, najprej jeklo segreti na temperaturo kaljenja samo toliko časa, da se ves kos pregreje, da zrna ne začnejo rasti, ja???, potem čim hitreje ohladiti (voda, olje, zrak) in po vsem tem dovolj visoko popustiti, da odpravimo trdoto-krhkost in, da ostanejo dobre mehanske lastnosti, trdnost in žilavost???, da ostane fina mikro struktura zrn..., dobro zopet malo teorije, ampak kosec z instituta je bil kar majstr...

dobro za šumnika bo pač poboljšanje kar nekaj, je pa približno tako kot sem napisal, pa naj me kdo popravi, če sem zasra...

je pa dobro imeti od izdelovalca jekel podatke za posamezne toplotne obdelave, hitro so lahko pizd...

samo za ilustraciji: smo kalili jeklo za ležaje - kotalki, ga po kaljenju nismo zakopali v pepel, da bi se še do konca ohladilo zelo zelo počasi do temp. okolice (nismo upoštevali teorije, diagramov gretja, hlajenja, smo bili pametni), se je pa mudilo tako kot vedno, drugi dan, smo imeli namesto dveh šest kosov, oba sta popokala (pa še je bilo tega pokanja, o tem kdaj drugič), samo za ilustracijo, to so extremi, jekla za obroče kotalnih ležajev, bla-bla...

[magnum44]

Vili, v bivši jugi ko smo jekla označevali po JUS-u, tak je še tudi moj stari Krautov priročnik, smo jekla delili-označevali z Č.XX20 kot jekla za cementacijo, Č.XX30 kot jekla za poboljšanje, Č. xx40 pa kot jekla za kaljenje....itd. In poboljšanje je res zelo podobno kaljenju, samo popuščano na višjo temperaturo, metalurgi vedo, da pri kaljenju iščemo martenzit, pri poboljšanju pa razpade na bainit, troostit, sorbit.., čim bolj drobni kristali, vglavnem, trdota pade, žilavost naraste in vzmet mora biti prav taka. S klasičnim kaljenjem vzmeti samo pokajo. In to je vsa filozofija.Razen če ni v novem Krautu drugače napisano. Sem pa tudi jaz že poskusil kako vzmet, ploščato, izdelati, uspeha pa bolj malo. Ker tu so pa važne zelo natančne temperature, predvsem pa pravo jeklo in pravi podatki.

[vili]

magnum ;
kot vidiš zgoraj imam tudi jaz še ata kraut-a z jus-i, ma ne grem več naprej s teorijo, ker je že tisto zgoraj preveč , da bi pa še o kakšnem bajniranju..., pa ohlajanju v kopelih, kovinskih, solnih, pa..., o cementitu, pa o martenzitu, pa o sorbitu, pa o trustitu..., znanstvena fantastika

[schumnik]

Kompliciran je ta špas pečenja vzmeti. Po drugi strani bi pa lahko če res zadoščajo temperature okoli 200 stopinj, naredil vzmet tudi doma ker imamo pečico ki segreje do 300 stopinj.
Če nihanje temperature v pečici zadošča natančnim zahtevam za vzmet pa ne vem ker ima pečka pač bimetal... Spreminjanje temperature bi sicer lahko tudi zgladil tako da bi dal vzmet najprej v eno manjšo pločevinasto škatlo.

Mislite da bi dobil v tgovini kjer prodajajo vzmetno pločevino dovolj informacij za temperature?