kateri vijak rabim

[Žerjavar]

Sem šel gledat prejšnje objave in nisem nič našel

Si gledal 19.9 ob 5:19?

[skol]

Kot razumem bi dal zgoraj dva vijaka eden bi prevzel strig drugi izvlek

Nekaj takega v grobem rečeno...

[skol]

No zdaj bi pa moral biti model popoln

Zgoraj dva prej omenjna vijaka spodaj eden...

[Žerjavar]

Kot razumem bi dal zgoraj dva vijaka eden bi prevzel strig drugi izvlek ...

Statiko je treba tudi razumeti. Da bi en vijak nosil izvlek, drugi pa strig bi moral uporabiti posebne konstruktivne posege. Če pa vstaviš enostavno dva vijaka namesto enega, si bosta obremenitve delila v skladu s točnostjo izdelave. Če je točno narejeno, bosta oba nosila enako izvleka in striga. Če pa delaš z manj točnosti pa je bolje, da je en močnejši vijak kot dva šibkejša.
Saj sta za prenos striga že do sedaj bila dva vijaka, zaradi netočnosti izdelave sem ti svetoval, da ves strig računaš na zgornjega.

Diagram momentov za jekleno konzolo je dober. Ali je konzola primerna, je treba tudi zanjo narediti kontrolo trdnosti.

[Duroplast]

Kot razumem bi dal zgoraj dva vijaka eden bi prevzel strig drugi izvlek

Nekaj takega v grobem rečeno...

Vijačne zveze po pravem nikoli ne prenašajo strižnih obremenitev, razen, če gre za sornike z navojem. Prednapeta vijačna zveza nosi s statičnim trenjem. Zato je vrednotenje vijakov na strig neustrezno. Vijaki v osnovi vedno prenašajo samo natezne obremenitve.

Ps.

Predlagam da se na eni strani naredi "šlic" za lažje pozicioniranje vijakov. Važno da glava stisne pleh, strig pa itak ni dopusten.

[vili]

ha ha, niso vijaki - zveze z njimi kar tako, so ena najbolj zahebanih področij s strojnišvu... , ti držijo VSE...

[skol]

V najslabšem primeru bo torej zgornji vijak(tisti ki je najbližje obtežbe saj se največ sile prenese na najbližjo podporo "baje")nosil celoten strig...

Pa saj tudi stena ni čisto ravna...

kako torej določim vijak na katerega deluje kombinacija vplivov strig in povlečna sila in ne samo ena od zgornjih dveh...?

Gledam vijake 6X80 6X100 6X80 vsi vijaki prenesejo isto izvlečno silo zakaj bi dal daljše oziroma krajše?

[Žerjavar]

Vijačne zveze po pravem nikoli ne prenašajo strižnih obremenitev, razen, če gre za sornike z navojem. Prednapeta vijačna zveza nosi s statičnim trenjem. Zato je vrednotenje vijakov na strig neustrezno. Vijaki v osnovi vedno prenašajo samo natezne obremenitve..

Preveč posplošuješ.
Tako konzolo lahko privijačiš tudi s plastičnim zidnim vložkom in lesnim vijakom. Prav gotovo ne boš lesnega vijaka toliko pritegnil, da bi vso vertikalno obremenitev prenesel s trenjem konzole na zid. Kar znatna količina razstavljivih vijačnih zvez dveh kovinskih delov je izvedena z navadnimi vijaki in se obremenitev prenaša preko vijaka predvsem na strig - se upošteva le jedro navoja.
Da bi strig vijaka prenašal v vijaku kot nateg (prednapeti vijak) z trenjem med stisnjenima ploskvama, moraš ploskvi posebej pripraviti (peskano, ...). Ne vem, kako bi to šlo med jeklom in ometom zidu.

V najslabšem primeru bo torej zgornji vijak(tisti ki je najbližje obtežbe saj se največ sile prenese na najbližjo podporo "baje")nosil celoten strig...

Oddaljenost obtežbe ni bistveno. Pri tebi je bistveno, da pri točni izdelavi nosita strig oba vijaka (vsak polovico), pri netočni izdelavi pa le eden (kateri ?)

kako torej določim vijak na katerega deluje kombinacija vplivov strig in povlečna sila

Za predvideno kritično mesto izračunaš ločeno napetosti (nateg, strig) nato pa ju sešteješ po načelu sestavljenih obremenitev, da dobiš primerjalno napetost. To ni dejanska napetost ampak številčno izražena napetost, katero lahko primerjaš z dopustno napetostjo.

[Duroplast]

Žerjavar, zna bit res v takih okoliščinah, a vseeno vztrajam...

nas so učili, da naj bi stvari konstruirali tako, da vijak nikoli ne nosi na strig. Mislim, če do tega pride, se navoj lahko poškoduje. Niti niso narjeni za strižne obremenitve.

Druga varianta je, da imaš recimo prilagodni vijak, kjer je nošenje na strig sprejemljivo... tu pa gre skoz.

[Žerjavar]

Mislim, če do tega pride, se navoj lahko poškoduje.

Včasih je pozitivno, če se navoj poškoduje v področju naleganja na izvrtini. Če nimaš točnih razmakov izvrtin (ni vrtano v paketu), pri stebelnem vijaku pride do neenakomernih obremenitev, pri navojnem pa ob večji obremenitvi pride do deformacije navoja in se obremenitve posameznega vijaka bolje enačijo. Taka poškodba navoja ne moti, če po demontaži vrnemo vsak vijak na prešnje mesto (ali vstavljamo nove vijake).
Imaš pa prav, da je za optimalen vijačni spoj dobro koristiti ali prilagodni vijak (strig) ali visokotrdni vijak (nateg za trenje).

[skol]

vijak trdnostni razred 10.9

dop. napetost= 900/1.5= 600 MPa


nateg δn = 4*1250/3.14*6*6 =45 MPa


strig τs = 4*1000/3.14*6*6 =36MPa


(45*45+3*36*36)^0.5 = 76.9<600

ustreza )

[skol]

[kekoT]

Žerjavar, zna bit res v takih okoliščinah, a vseeno vztrajam...

nas so učili, da naj bi stvari konstruirali tako, da vijak nikoli ne nosi na strig. Mislim, če do tega pride, se navoj lahko poškoduje. Niti niso narjeni za strižne obremenitve.

Druga varianta je, da imaš recimo prilagodni vijak, kjer je nošenje na strig sprejemljivo... tu pa gre skoz.

Dvomim v to, da so vas tako učili.V kolikor ni v elementu res čistega tlaka ali natega, si jaz zveze brez da ni natega in striga težko predstavljam (paličje je nekaj takega). V strojništvu ne vem.

Hočem pa reči, da so v običajnih spojih elementov z vijaki pojavlja nateg in strig v vijakih.
Omenil bom interakcijsko formulo JUS-u z dopustnimi napetostmi.

Strig mora biti manjši od dopustnih napetosti vijaka
in nateg mora biti manjši od dopustnih napetosti vijaka v nategu

interakcijska formula pa je v oklepaju /Tao/Tao dop./ na kvadrat plus /Sigma/Sigma dop./na kvadrat mora biti manjše od 1

Tudi EN ima nekaj sličnega in na vse to gleda na drugačen način

Pri strigij je potrebno kontrolirati bočni pritisk na pločevine

Npr. Vijak 8.8. Dopustni nateg=22 kN/cm2; dopustni strig=22.4 kN/cm2

[kekoT]

vijak trdnostni razred 10.9

dop. napetost= 900/1.5= 600 MPa


nateg δn = 4*1250/3.14*6*6 =45 MPa


strig τs = 4*1000/3.14*6*6 =36MPa


(45*45+3*36*36)^0.5 = 76.9<600

ustreza )

Ne ustreza.
Po JUS standardih, ki niso več v veljali bi veljalo pri stikovanju pločevin Č 0361 in I. obtežben primeru za "neupasovan" vijak, kv. 10.9, pri Fp=0 (sila prednapenjanja ni predpisana)

Dovoljena natezna sila v vijaku je 28 kN/cm2

Za tvoj primer se kvaliteta takšnih vijakov ne uporablja.
.
.
vijak 4.6 je dov. nateg 11 kN/cm2 in dovoljen strig 11.2 kN/cm2.
pri kombinirani obremenitvi velja prej napisana interakcijska formula.

[Duroplast]

Žerjavar, zna bit res v takih okoliščinah, a vseeno vztrajam...

nas so učili, da naj bi stvari konstruirali tako, da vijak nikoli ne nosi na strig. Mislim, če do tega pride, se navoj lahko poškoduje. Niti niso narjeni za strižne obremenitve.

Druga varianta je, da imaš recimo prilagodni vijak, kjer je nošenje na strig sprejemljivo... tu pa gre skoz.

Dvomim v to, da so vas tako učili.V kolikor ni v elementu res čistega tlaka ali natega, si jaz zveze brez da ni natega in striga težko predstavljam (paličje je nekaj takega). V strojništvu ne vem.

Hočem pa reči, da so v običajnih spojih elementov z vijaki pojavlja nateg in strig v vijakih.
Omenil bom interakcijsko formulo JUS-u z dopustnimi napetostmi.

Strig mora biti manjši od dopustnih napetosti vijaka
in nateg mora biti manjši od dopustnih napetosti vijaka v nategu

interakcijska formula pa je v oklepaju /Tao/Tao dop./ na kvadrat plus /Sigma/Sigma dop./na kvadrat mora biti manjše od 1

Tudi EN ima nekaj sličnega in na vse to gleda na drugačen način

Pri strigij je potrebno kontrolirati bočni pritisk na pločevine

Npr. Vijak 8.8. Dopustni nateg=22 kN/cm2; dopustni strig=22.4 kN/cm2

Ja, če ti v treh laboratorijih povedo da mora prednapeta zveza nosit s trenjem in ne strigom mora bit neki na tem. Zakaj bi se pri polnem prednapetju redundantno zanašal še na strig... ne vem.

Zanašanje na strig pa je dopustno pri prilagodnih vijakih, ki imajo na za to določenem strižnem mestu več "mesa". V praksi res obstajajo tudi variante delnega prednapetja ali strižnega spoja brez prilagodnih vijakov ampak tisto je ... tko ... Naj ne bi, če ni treba.

Ne trdim, da absolutno ni možno, zgolj povem kako so nam stvari predstavili.