Kam se širijo tračnice?

[najed01]

Sluzbeno se tudi ukvarjam / umvarjamo tudi z problematiko temperaturne kompenzacije razlicnih materialov v kompozitih. Tudi tracnice smo predelali, v bistvu le kot informacijo, ker nam je to pomagalo pri nasih konstrukcijah v avtomobilski industriji.
Zadeva je enostavna, v bistvu skoraj neverjetna, vendar tko je. In to Vam lahko potrdijo fiziki.
Nekdo v postu trdi, da se ne razteza. Hahhaha.
Tudi ta vmesni / kompenzacijski / expanzijski delta clen (kot na sliki)je prakticna resitev, vendar ne za npr. TGV, ICE in podobno.
Kot ste verjetno opazili (upam) so danes "schweller-ji" betonski, geometrija schwellerja ja napredovala (ne slucajno), geometrija tirnice se je spremenila (kot izpred 150-timi leti) in nacin pritrjevanja je izpopolnen.
In samo taksna celota kot en element deluje.
Tracnice (danes 120m v enem kosu, nic vec 75m), raztezek se kompenzira na sledeci nacin:
Po volumnu geometrije tracnice, odvajanje temperature preko betonskega schwellerja na "dol" torej v tampon in sila, ki drzi tracnico na schweller je bistveno vecja, kot sila raztezanja. Razmaki schweller-jev so se bistveno zmanjsali, zato ima en tir bistveno vec pritrdilnih tock (vijakov), ki se jih zategne z 550Nm. (petstpedeset Nm).
Torej en tirni element 120m se bo ravno tako raztegnil ko vse drugo, kot celota / neskoncni trak pa ne.
In se kot zanimivost: Na Japonskem, severni deli Kitajske, Sibirija - Kamtschatka, Canada, Alaska ugrajujejo zelezniske tire v notranjim ogrevanjem, da ni nevarnosti loma tirov zaradi nizkih temperatur. Verjetno to slisite prvic. Tracnice z notranjim ogrevanjem.
In Lep vecer.

Lej mulc v šestem razredu ve, da se pleh razteza-krči glede na temparaturo. Umotvarjanje ali ukvarjanje ne vem kaj si hotel napisat v lepem sterilnem kabinetu ima bol malo veze s terenom. Pa vse dobro o stroki. Brez sproščanja tira (tenzije) je vaša topla voda vredna NIČ. Cilj je, da se razteki kontrolirajo in da so predvidljivi. S sproščanjem se da to kompenzirat. MATE kajle preprečujejo vzdolžno potovanje. Če je vse po reguli. Ti v kabinetu jaz pa to delam že lep čas. In taka izbočenja sploh niso tok problematiča kot so recimo pokanje tirov. Ko se temparature normalizirajo so poki na črnem kali dnevni pojav. Se dogaja, da se celo proga zapre.

[grega09]

Kakšne so te MATE kajle? Me malo zanima detajl izvedbe. Sem že parkrat gledal tire ob peronih vendar še nisem uspel bolj detajlno raziskati...

Zdaj čakamo vilija, da prinese še en odgovor.

[grega09]

Aja, pa še razmišljal sem kako bo g. Musk pri Hyperloop-u rešil ta problem. Že pri navadni železnici imamo težave, kaj šele pri cevi v kateri je vakuum.

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Hyperloop

Še bo zanimivo...

[najed01]

Kakšne so te MATE kajle? Me malo zanima detajl izvedbe. Sem že parkrat gledal tire ob peronih vendar še nisem uspel bolj detajlno raziskati...

Zdaj čakamo vilija, da prinese še en odgovor.

Na peronih tega ne boš videl. To se vidi na odprti progi. Mate naprava se zelo učeno sliši, je pa to obična kovana kajla. Enakostranični kotnik, ki ima stranice v konus. Ko se izvedejo vse tri strojne regulacije in se dobi končno stanje in višino tira se ob pragu odkoplje in se na peto tira (obrnjen T) in tesno ob prag montira ta kajla. Kajla se fiksira z objemkami, ki se po konusu nabijo da "primejo". Zadeva bremza podobno kot mizarska cvinga. Sila, ki se pojavi pri raztezanju, se preko Mate kajle prenese na prag, ki je zasidran v gramoz. Naprej je pa znano.
BTW ko je bil govor o betonskih pragih (discovery, how it's made knowledge) se vidi, da poba nima pojma. Betonske prage som tudi mi vgrajevali, pa se niso izkazali. Recimo tovorni promet v ZDA poteka večinoma po lesenih pragovih. Lesen prag ima več prednosti kot jih ima betonski.

[vili]

M38...

ja res je imaš prav, Eureka, če je opravljeno vse tako kot mora biti se nima kaj premikati, švelerji držijo vse, v tirnici se pojavi pri delta T 60 K napetost cca 12 MPa in sila cca 6 T za tirnico 49 in pri koraku švelerjev 1 m, to pa prevzame s trenjem "šveler" ta je pa tako spodbit, ne vibriran v "spodnji ustroj" proge, a gre približno tako???, bom pa probal simulirat "analizo", nadaljevanje...,

jutri grem pa obvezno na "štreko"...

[najed01]

M38...

ja res je imaš prav, Eureka, če je opravljeno vse tako kot mora biti se nima kaj premikati, švelerji držijo vse, v tirnici se pojavi pri delta T 60 K napetost cca 12 MPa in sila cca 6 T za tirnico 49 in pri koraku švelerjev 1 m, to pa prevzame s trenjem "šveler" ta je pa tako spodbit, ne vibriran v "spodnji ustroj" proge, a gre približno tako???, bom pa probal simulirat "analizo", nadaljevanje...,

jutri grem pa obvezno na "štreko"...

Točno. Vse drži, razen: os-os švelerja je 60cm, in če boš hotel videt resen remont boš moral it na štajerski ali gorenski del. Tam se zdaj izvajajo remonti. To kar se pa na "kočevki" dogaja je pa pasenje na proračunskem denarju

[M38885]

Zgoraj omenjene slike (nobene veze z tematiko).
Mene taksni konstrukti vedno znova fascinirajo.

[grega09]

Kakšno vezo pa ima jesensko listje in gosenični žerjav s to temo? Drugače pa tudi jaz rad vidim takšne konstrukcije...

[vili]

naje:
dobro, praviš, da bo "kočevka" kaj vem..., a ne bo šlo po njej do 120..., ali bodo dali nazaj staro dobro sedemnajstico 17 , se nebom vozil po njej, ja glede gradnje je pa res bolj tako..., tudi tu so govorice, kako se na tej progi pasejo, kaj vem kdo...

[jan2000]

V oddaji o polaganju tračnic za vlake je bila posamezna tračnica dolga 460 m. Tračnice so na to dolžino izdelali iz zvarili v tovarni nakar so jih z vlakom odpeljali na delovišče. Tu so jih zmontirali na betonske pragove, ki so bili na razdalji 60 cm. Kolikor se spomnim so jih položili na grušč brez temeljenja v tla. Silo raztezanja morajo očitno prenašati pragovi, kar mi pa pri taki izvedbi ni povsem logično, ker le-ti niso sidrani.

[Demz]

Kakor jaz vem, so tračnice položene plavajoče. Sicer bi bili švelerji pilotirani v globino.
Raztezek mora nekam it, zato so tirne proge položene plavajoče. Če dela proga lok z radijem 100 m (pa so bistveno daljši), in če se tirnice podaljšajo zaradi raztezkov za en meter, se to na R-u zelo malo pozna. Če bi bila proga absolutno ravna, bi se zaradi raztezkov zlomila.

[najed01]

naje:
dobro, praviš, da bo "kočevka" kaj vem..., a ne bo šlo po njej do 120..., ali bodo dali nazaj staro dobro sedemnajstico 17 , se nebom vozil po njej, ja glede gradnje je pa res bolj tako..., tudi tu so govorice, kako se na tej progi pasejo, kaj vem kdo...

Kaj te je zmotilo?

[najed01]

Kakor jaz vem, so tračnice položene plavajoče. Sicer bi bili švelerji pilotirani v globino.
Raztezek mora nekam it, zato so tirne proge položene plavajoče. Če dela proga lok z radijem 100 m (pa so bistveno daljši), in če se tirnice podaljšajo zaradi raztezkov za en meter, se to na R-u zelo malo pozna. Če bi bila proga absolutno ravna, bi se zaradi raztezkov zlomila.

Seveda. Ze sama prtrditev to omogoča. Tip pandrol, ki zgleda kot nek zvit fedr je taman, ki omogoča ptovanje. Tir in prag sta fiksirana samo na začetku in koncu NZTja. To je ponavadi na izvozih na odprto progo tecimo pri izvozni kretnici. Fiksiranje tira na sredini odseka nima smisla. So pa posebnosti. Recimo Košanski, Ležeški in Jurgovski tuneli nimajo pragov. Tir je montiran direkt na POR betonske panele. Tukaj ni nekega univerzalnega pravila. Betonski pragovi so super. Če se pri remontu naredi spodnji plan kot se šika in da se odpelje voda stran. Pol je ZELO pomemben tolčenc-gramoz. Nas gramoz iz kamnoloma Verd je zelo slab. Ta gramoz ne naredi Los Angeles testa. Betonski prag ga zmelje v prah v zelo kratkem času. Posledica so zablatena mesta in vegavist tira. V okolici kovinskih kap ga tako obrusi, da sem jaz najprej mislil, da se namenoma savske kugle vgrajujejo na te dele. Eruptivnica v SLO ni in se drag je ko žafran. Pred prej omenjene tunele smo iz avstrije pripeljali eruptivca, ki smo ga fiksirali z epoksi smolo. Toje bil edini način, da smo na prehodnih poljih stabilizirali progo.

[najed01]

Zadnji post pisal preko GSMja. Zato toliko napak

Prilagam povezavo, kjer je prikazano kaj je:
str. 163= pandrol pritrditev
str. 165= EWA podložna plošča
str. 183= kapa
str. 178= MATE naprava

http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov ... e_3.2_.pdf

[vili]

sem bil danes na "štreki" kočevarki, peš cca 4 km, včeraj je deževalo, nikjer nobene "fuge", na cca 75 m vse "termitno" zavarjeno, sem štel korake..., niso niti slučajno kakega vara pozabili..., zdaj me pa hebe, kako v modelu postaviti robne pogoje za simulacijo sistema: tirnica 49, "šveler" (bukovi) in dolnji ustroj - gramoz...??? , ampak bom počasi skontal, da bi pa v ovinkih kompenziralo???, ne to nebo šlo...??? , morda zelo malo...???