STROJNISTVO.com • Poglej temo - Hidrofor uporabljen kot razteznostna posoda

Hidrofor uporabljen kot razteznostna posoda

Energetski procesi in postrojenja, njihovo upravljanje...

Moderator: -M-

Hidrofor uporabljen kot razteznostna posoda

OdgovorNapisal/-a pajo » 24.11.2007 11:48

Na razpolago imam 200 literni hidrofor. Zanima me, če bi ga lahko uporabil kot 200 literno razteznosto posodo za sistem centralnega ogrevanja.
pajo
Sodelavec
Sodelavec
 
Prispevkov: 72
Pridružen: 8.2.2006 21:51

OdgovorNapisal/-a Žerjavar » 24.11.2007 16:38

Kot raztezno posodo lahko uporabiš kakršnokoli posodo, ki je v stanju sprejeti ustrezno količino tople vode v fazi raztezanja (segrevanja) ter jo vračati v sistem, v fazi krčenja (ohlajanja). Lahko je čisto navaden škaf nameščen na najvišji točki sistema - odprti sistem. Na nižji točki sistema pa se vgradi posoda pod tlakom z elastičnim medijem. Raztezna posoda ima določeno količino zraka, ki se ob dotoku vode stiska in povečuje pritisk in je pozneje v stanju iztisniti vodo v sistem.

Ker neposredni stik vode v sistemu z zrakom časovno kvarno vpliva na vodo, je v raztezni posodi vmes gumijasta membrana. V hidroforju ni membrane zato moraš računati z vplivi zraka na vodo v sistemu (alge, bakterije, . . .)
Vrtičkarstvo je boljše od žerjavarstva
Žerjavar
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 8688
Pridružen: 19.5.2007 14:33

OdgovorNapisal/-a pajo » 24.11.2007 19:28

Kaj bi pomenilo, če bi sistem dal pod CO2? V tem primeru alge in podobne tvorbe odpadejo. Ideja je, da bi hidrofor opremil z manometrom, spodnji in zgornji del povezal s prozorno cevjo, da bi lahko spremljal nivo vode v hidroforju in vse skupaj priključil na jeklenko CO2 (gasilni aparat). Na mestu,kjer bi bil priključen sistem centralnega ogrevanja bi pa vmes postavil ventil s pomočjo katerega bi ločil hidrofor od sistema ob polnjenju hidroforja s CO2 in/ali sistema ogrevanja.
pajo
Sodelavec
Sodelavec
 
Prispevkov: 72
Pridružen: 8.2.2006 21:51

OdgovorNapisal/-a Žerjavar » 1.12.2007 19:01

Če boš polnil s CO2 si izključil vpliv zračnega kisika na vodo.

Dovod vode morač priključiti spodaj, dovod plina z ventilom (biti mora plinski) pa zgoraj. Vodokaz na tlačni posodi pa ni nujno potreben, ker pomanjkanje plina v raztezni posodi ugotoviš po velikem nihanju pritiska. Ventil med tlačno posodo in sistemom pa ti pride prav, če boš hotel oodmontirati tlačno posodo brez da izpuščaš vodo iz sistema.

Sistem pa napolniš tako: Odpri ventil za plin na zgornji strani posode. Polni z vodo dokler ne priteče iz raztezne posode. Zapri ventil za plin. Napolni sistem z vodo do pritiska, ki je enak hidrostatičnemu (najvišja točka sistema nad tlakomerom) + 0,1 bar. Počakaj, da odzračevalni ventili opravijo svoje delo in dopolnjuj z vodo. Izpusti iz sistema toliko vode, kot je volumen raztezne posode. Napolni raztezno posodo s plinom do hidrostatičnega pritiska + 0,2 bar oziroma da slišiš izhajanje plina v vodni sistem. Dopolni vodo do hidrostatičnega pritiska + 0,5 bar.
Vrtičkarstvo je boljše od žerjavarstva
Žerjavar
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 8688
Pridružen: 19.5.2007 14:33

OdgovorNapisal/-a pajo » 1.12.2007 20:39

No prej sem pozabil povedati, da je hidrofor v bistvu emajliran. Opremil bi ga pa tudi z manometrom.
Sistem pa napolniš tako: Odpri ventil za plin na zgornji strani posode. Polni z vodo dokler ne priteče iz raztezne posode. Zapri ventil za plin. Napolni sistem z vodo do pritiska, ki je enak hidrostatičnemu (najvišja točka sistema nad tlakomerom) + 0,1 bar. Počakaj, da odzračevalni ventili opravijo svoje delo in dopolnjuj z vodo. Izpusti iz sistema toliko vode, kot je volumen raztezne posode. Napolni raztezno posodo s plinom do hidrostatičnega pritiska + 0,2 bar oziroma da slišiš izhajanje plina v vodni sistem. Dopolni vodo do hidrostatičnega pritiska + 0,5 bar.


Predhodno napolnitev hidroforja-razteznostne posode predvidevam, da predlagaš zaradi odstranitve kisika iz posode, ko se le-ta polni s CO2.
Sam sem razmišljal, da bi res uporabil to taktiko, le da z eno spremembo vrstnega reda. Posodo bi napolnil z vodo, jo zamenjal s CO2, vodo iz posode, bi pa "porinil" s plinom v prazen hranilnik. Ko bi začel C02 uhajati iz posode v hranilnik oziroma sistem, bi spodnji ventil zaprl. S tem bi onemogočil uhajanje CO2, posodo bi pa napolnil na predlagani tlak 0,2 bar. Nato bi sistem napolnil z vodo (vmes odzračil) na delovni tlak in šele nato odprl spodnji ventil razteznostne posode. Pri tem bi seveda del vode vdrl nazaj v razteznostno posodo do višine, dokler tlaka ne bi bila izenačena. Pri kateri višini vode v sistemu bi se to zgodilo, mi pa ni čisto jasno :-?.Nekje daleč se spomnim, da obstajajo neke formule, ampak sem že kar daleč od časov, ko sem še v šoli poslušal fiziko. Sistem bi nazadnje dopolnil z vodo do delovnega pritiska. Ali bi ga pa bilo boljše s CO2?
Hidrostatični tlak ne bo ravno visok. Med navjvišjo točko sistema in razteznostno je največ (po oceni) 2,5m, kar pomeni 0,25 bar.
pajo
Sodelavec
Sodelavec
 
Prispevkov: 72
Pridružen: 8.2.2006 21:51

OdgovorNapisal/-a Žerjavar » 2.12.2007 11:13

Važno je, da imaš v reztezni posodi CO2 brez kisika, kako pa to dosežeš pa ni važno.

Kar se pa tiče pritiska in volumna pa si oglej moj današnji odgovor v Forumu "Tlak v ogrevalnem sistemu niha".
Vrtičkarstvo je boljše od žerjavarstva
Žerjavar
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 8688
Pridružen: 19.5.2007 14:33

OdgovorNapisal/-a pajo » 2.12.2007 12:30

Hvala za odgovor!

Lep dan!
pajo
Sodelavec
Sodelavec
 
Prispevkov: 72
Pridružen: 8.2.2006 21:51


Vrni se na Energetsko in procesno strojništvo

Kdo je na strani

Po forumu brska: Google [Bot] in 4 gostov