Brizganje plastike

[raca]

oj! v firmi plastificiramo rotorje. bi mi lahko kdo razložil pojem "holding pressure". oz. zakaj je ta tlak potreben in kaj je sploh ta tlak? je to ta tlak s katerim pridržiš da raztaljena plastika ne steče nazaj skozi šobo?

lp,

[programer79]

Pozdrav

Imas prav, to je priblizno to. Po slovensko naknadni tlak se uporablja za "nabitje" komada v kalupu, ko je le ta ze poln oziramo skoraj poln. Ce naknadnega tlaka ne bos uporabil, bo kos iz kalupa ven padel "usahnjen". Koliksen bo naknadni tlak pa je odvisno od vec dejavnikov,kot so preklopna tocka,polnost kalupa ob preklopu,iztrosenost kalupa...
Ko stroj preklopis na naknadni tlak naj bi ta tlak trajal neko casovno obdobje (5-20s), med tem casom naj nebi polz nikoli prisel na nulo, se pravi naj bi bilo med polzem in koncem cilindra vedno nekaj plasticne mase, ponavadi smo ta nekaj plasticne mase imenovali blazina.

[markobali]

programer79 BRAVO!!

Lepše in enostavnejše kot si to povedal že lep čas nisem slišal. Pa sem v tem poslu strokovno že 20 let.

Še enkrat BRAVO.

Pa lep pozdrav.

[programer79]

Hvala lepa

[raca]

oj! hvala za pojasnitev! zanima me še nekaj. kaj pa pomeni backup presure? pri nas za polyamid 6,6/6.0 znaša oz. je določen v tabelah 40-80 bar. zanima me ali so dejanske vrednosti za ta material tlak brizganja 550 bar, holding presure 600 bar. na manometru pa je skala če te vrednosti delimo z 10. torej cagar na manometru pokaže 55 bar pol pa še za sekundo ali dve naraste na kakih 120barov zaradi naknadnega tlaka?? je tko? samo kaj je zdaj realno???? oz pravilno??? zakaj so v programu v računalniku stroja vnesene vrednosti 550 brizg.t, 600 hold. p., 80 backup.p? te vrednosti najdemo tudi v tabelah za ta material. upajmo da me kdo razume... hvala in lp.!

[programer79]

Pozdrav

Ne vem kaj naj bi backup pressure bil,kot se jaz spominjam smo uporabljali pri brizganju dva tlaka in sicer brizgalni tlak in naknadni tlak,tako da tukaj ti ne morem pomagati.Mislim pa da je to rezervni tlak brizganja oziroma za koliko se lahko preseže brizgalni tlak med procesom brizganja. Te stvari so zelo odvisne od stroja do stroja.Naprimer nastavitve imas za brizgalni tlak in hitrost brizganja, ce je tlak premajhen za doseganje željene hitrosti, potem bi rekel da stroj poseže po backup tlaku. To je le moje razmišljanje in ne jemlji tega za sveto!

Vrednosti,ki jih najdeš v raznoraznih tabelah so okvirne vrednosti,ki jih moraš jemati z rezervo in naj bi se uporabljale za referenčne vrednosti pri brizganju (na primer ko na novo zaganjaš kalup).Te vrednosti lahko zelo varirajo,spet odvisno od veliko dejavnikov,kot so obrabljenost stroja, proizvajalca materiala,obrabljenost kalupa...
Kar se tiče samih tlakov, ki jih bereš na stroju mislim,da je finta v tem,ker nekateri stroji (po mojih izkusnjah starejši stroji) kažejo hidravlični tlak stroja drugi pa priblizek tlaka v brizgalnem cilindru. Če se motim naj me kdo popravi.
Moj nasvet.
Ne se prevec ukvarjati s tem kaj stroj kaze in kaj ne kaže. Tebi je pomembno da pade kos iz kalupa dober v najkrajšem možnem času. Poznati pa moraš stroj do te mere,da veš kako se bo obnašal in kako ti bo to vplivalo na izdelek, ko boš spremenil nek parameter.To zadnje kar sem napisal je treba spet brati z določeno mero rezerve, saj moraš poznati tudi kalup,da bi vedel vse to,kar pa pri zagonu novih kalupov seveda ni možno.

Upam da sem ti kaj pomagal.

[raca]

oj! hvala za info!. verjamem da se vrednosti razlikujejo,vendar ena groba predstava tlaka brizganja in holdinga, pa vsekakor moramo imeti. brizgalni tlaki ter nakknadni tlak je v našem primeru nastavljen: brizg. tlak=550 bar, naknadni 1 in 2. stopnje pa 600 bar. v tabelah za naš material PA 6/6.6 so pa razponi zelo veliko in znašajo okrog 450 do 1450 bar. tako da ena groba ocena mora biti kolikšni so ti tlaki ter je potem dejstvo da tile tlaki ne morjo biti recimo 100 bar??? je tko?? zanima me predvsem kje so tile tlaki merjeni oz. kje nastajao?? verjetno na brizgalni šobi?

hvala in lepe praznike!, lp

[programer79]

Pozdrav

Po mojih izkusnjah so tlaki v raznoraznih tabelah pisani zgolj za neko referenco brizgalcu pri nekih "normalnih" pogojih.

Glej kako se lahko pogoji zelo hitro spremenijo.

Primer 1:-komad cca 200 mm3
-dolivek fi5 (predpostavimo da dolivek ostane na komadu in da ne moti pri nadaljni uporabi)
-fi luknje na sobi brizgalnega cilindra fi 5 (predpostavimo da sem jo sam odprl (povecal))
-tem. cilindra 275-300 (pa66)
-kalup temperiran na 90 stopinj celzija

Primer 2:-komad cca 50000 mm3
-dolivek fi 1
-fi luknje na sobi brizgalnega cilindra fi 3
-tem. cilindra 260-280 (pa66)
-kalup temperiran na 60 stopinj celzija
Kaj menis, a bo v prvem primeru potreben velikooooo manjsi tlak brizganja (in tudi hitrost brizganja) ter naknadni tlak kot drugem primeru ali ne?
Material je ostal isti, pogoji brizganja so se pa drasticno spremenili.
[/quote]
je potem dejstvo da tile tlaki ne morjo biti recimo 100 bar???
[quote]
Ce pogoje po zgoraj opisanem dovolj spremenis, bi v nekih ekstremnih primerih mogoce ze bil0 100 bar dovolj.

Ti tlaki so pa mislim da merjeni na samem brizgalnem polžu, oziroma drugace povedano koliksen "upor" nudi brizgalna masa samemu polzu med procesom brizganja, spet, ce se motim naj me kdo popravi
Upam da sem se vedno v pomoc.[/code]

[raca]

oj! hvala za pojasnitev! prav imaš geometrija izdelka da ostale parametre. tisti podatki v tabelah pa sam bolj zmedejo kot ne.

papa

[ktm1001]

že dobil

[Oskar2016]

Pozdravljeni..

Mi zna kdo tocno pojasnit, cemu je namenjena prirobnica na brizg. cilindru in zakaj se ponavadi temperature na cilindru povecujejo proti spici? Se pravi zakaj je na koncu cilindra najnjzja in postopno na spici najvišja(cona 1,2,3,4...)?

Me pa tudi zanima kaj je fora brizganja z mrzlimi orodji.. V prejsnjem podjetju smo temperirali orodja na 80-130 st, v sedanjem podjetju pa jih hladimo na 16st...

Hvala in lp

[Duroplast]

Pozdravljeni..

Mi zna kdo tocno pojasnit, cemu je namenjena prirobnica na brizg. cilindru in zakaj se ponavadi temperature na cilindru povecujejo proti spici? Se pravi zakaj je na koncu cilindra najnjzja in postopno na spici najvišja(cona 1,2,3,4...)?

Me pa tudi zanima kaj je fora brizganja z mrzlimi orodji.. V prejsnjem podjetju smo temperirali orodja na 80-130 st, v sedanjem podjetju pa jih hladimo na 16st...

Hvala in lp

Ta fora brizganja z mrzlimi orodji je popolnoma odvisna od tega s kakšnimi materiali se dela. Na primer pri poliamidu je bolje da miaš višje temperature orodja saj lahko dosežeš krajše cikle. To je posebnost, ki izhaja iz njegove delno kristalinične narave (cca 60% kristaliničnost) in je postopek strjevanja drugačen kot pri popolno amorfnih masah.

Spet drugje moraš imet visoke temperature zaradi predelovalnih lastnosti materiala, da bo brizg sploh uspešen. Na primer pri PPS (polifenilsulfid) se orodja temperiria na okoli 130 stopinj... (točne cifre ne vem, pa mislim da sem premalo rekel)

Katera prirobnica te zanima?

[Oskar2016]

Aha ok.. Brizgamo iz ABS ter Mosten in Liten.. Vsa orodja hladna..

Prirobnica na cilindru.. Na vstopni tocki, tam kjer pride suh material..

[Duroplast]

Aha ok.. Brizgamo iz ABS ter Mosten in Liten.. Vsa orodja hladna..

Prirobnica na cilindru.. Na vstopni tocki, tam kjer pride suh material..

Tista prirobnica je lahko modularni hladilni element? Navadno je na vrhu pritrjeno ravno "vodilo" za natikanje in odmikanje tistega malega silosa.

Novejši stroji imajo urejeno hlajenje, da se granulat na vstopu v cilinder ne zmehča in sprime. To bi povzročilo blokado doziranja svežega granulata.

[Oskar2016]

No to ja.. Hvala za obrazlozitev