Marko73 napisal/-a:Sesalna višina 2m, višina črpanja 15m-20m, 70m po hribu navzgor!?
Zame je to 2+20+70=92m višinske razlike.
Zaspanc: kaj je zate sesalna višina in višina črpanja? V čem bi bila razlika za črpalko če je 2m nad gladino in prečrpava vodo 10m nad njo v primerjavi, da je črpalka na gladini in prečrpava 12m višje - prav nobene.
Sesalna višina je višina, ki jo mora črpalka premagovat na sesalni strani, torej med gladino in črpalko.
Teoretično in praktično sesalno višino je že opisal
EMU.
Višino črpanja pa v tem primeru razumem kot višino od črpalke do izliva. Morda se je
pero81 malce nerodno izražal, ampak menim, da ni bistvo obešanje na nerodno zastavljeno vprašanje, mar ne?
V dotičnem primeru višine 20m pomeni, da mora črpalka zagotavljati vsaj 2bar tlaka. Poleg tega mora premagovati upor v cevovodu, da naredi kaj uporabnega pretoka.
Poleg tega dolžina cevovoda (250m ravnine +70m po hribu navzgor) spet ni v žlahti s črpalno višino, čeprav izgube zaradi upora v cevi zahtevajo ustrezno višjo jakost črpalke.
Razen če je zate 70m po hribu navzgor dobesedno navpično navzgor? Da prideš na Triglav iz piranske obale moraš torej po tvoje prehoditi (preplezati) zgolj 2864m
Torej, za razliko od sesalne višine, ki je absolutno omejena na cca 10m, je tlačna višina lahko teoretično neskončna, praktično pa omejena na cca 100m, kar znese 10 bar statičnega tlaka pri črpalki ob pretoku, merljivem v kapljicah. Teh 10bar pomeni tlak, ki ga še prenese cenena komercialna roba, da ne zahajamo v profesionalne zadeve.
Tudi višine (sesalna in tlačna) sta povezani s konstrukcijo črpalke in 2+10m nikakor ni nujno enako 0+12m, četudi imaš dve črpalki, sposobni narediti 10bar tlaka. Določene izvedbe imajo pač sesalno višino skoraj enako 0, tako kot druge lahko "potegnejo" 2m na suho, tretje pa moraš prej zaliti.
Bo zdaj jasno?