Kovinska konstrukcija hiše

[epsengineering]

Nobeden me ne bo prepričal, da so te tako imenovane BIO in Eko hiše nevem kako zdrave. Sam skelet je narejen iz zdravega masivnega lesa, prepojenega z kemikalijami..

Tudi jaz delim to mnenje. Mislim da je okoli BIo in EKO veliko megle in marketinga kjer se nič posebnega izdelki prodajajo po bistveno višjih cenah.
Verjamem v naravne materijale, ampak to ni nikakšen fetiš, in tudi železo je naraven materiajl. Sam sem zgradil več hiš v življenju in bi si upal vsakomur trditi da je opeka najboljši gradbeni materijal za razliko od siporexa ki je navadno sranje. Solidna betonsko/opečna hiša z močno zunanjo izolacijo stiroporja je gotovo optimim med ugodnim bivanjem in sprejemljivo ceno.
Tudi montažne konstrukcije so uporabne a manj udobne zato jih rabim če je le nujno. Ni nič narobe z jeklenim skeletom montažne hiše, ker je cenovno sprejemljiv in trden okvir. Eno od hiš sem nadgradil (z lahkim nadstropjem in podstrešjem) ki je namesto 30m3 lesa imelo 4000 kg jeklenih cevi in 6m3 jelovine.
Prednost je lažja konstrukcija (pomembno pri nadgradnji), manjše deformacije (pomembno pri hoji in ugodju), manjše visine nosilcev (vitke cevi 100x100x 4mm - so lahko skrite v stropu).
Zato ne vidim nič slabega v zasnovi skeleta iz jeklenih cevi. Treba je narediti dober načrt in ugotoviti cenovno sprejemljivost, amopak glavno nosilnost okvirja bi jaz kar zaupal varjeni jekleni konstrukciji.
NA njo pa bi pritrjeval lesene podnosilce premazane z silvanol ekološkim zaščitnim sredstvom

[KOUTER]

Vse lepo in prav, ampak ko se ti pri takšni konstrukciji v zgornjem nadstropju igrajo otroci ali pa odrasli normalno hodijo je pa arm. beto.plošča sigurno zakon.
Ti ne pomaga nobena izolacija in razni "dušilni" trakovi ker se zvok prenaša v vsakem primeru.

[direktx]

Prikazani sta dve hiši masivne lesene gradnje. Da bi samo z lesom dosegel predpisano toplotno izolacijo 0,3 W/m2K, moraš imeti 45 cm debele stene. To je za zidove okrog 4 x dražje kot opeka in stiropor. V skupni ceni hiše to še ni katastrofa.

Učeraj sem videl čudovito hišo iz hlodov. Ma po mojem so hlodi še debelejši od 40cm. Se splača pogledat.

Nahaja se zahodno nad celovško cesto v Ljubljani. Malo pred odcepom za Tacen če se peljemo iz Ljubljane

[acme12]

- Les prepojen s kemikalijami = pozimi posekan, olupljen, eno leto sušen, razžagan, še eno leto sušen in vgrajen brez vsakega dodatka.
- Zunaj OSB plošča = zunaj 3 cm deska, malo obdelana na okroglo, med sabo stikovane na zarezo, brez premaza. V nekaj letih pridobi naravno sivo barvo, trajnost vsaj 50 let.
- Znotraj gips plošče = lahko so deske (ladijski pod), gips je lahko totalno naravni materjal; danes večina iz termocentral. Lahko daš grobe deske in ilovnat omet z apnenim beležem.
- Vmes prepojena izolacija = se najde tudi kaj brez kemikalij. Kaj imaš proti ovčji volni? Po mojem mnenju tudi kamena in steklena volna ni ekološko sporna.

1. Kdaj je les posekan pozimi ali poleti ne vpliva na trajnost lesa če je suh, velja tako za beljavo kot jedrovino npr smrekovine, ki je najbolj pogost gradbeni material. To je znanstveno dokazano. Problem sečnje v poletnem času je le takrat, če se vlažni in neolupljeni hlodi pred razrezom in sušenjem dlje časa skladiščijo v kupih in so tako v najboljša gojišča za glive in insekte in to v času ko so ti najbolj aktivni. Nobenega problema ne bi smelo biti, če les posekaš poleti in ga v kratkem času razrežeš in daš primerno sušiti. Zakaj naj bi eno leto pustil v hlodu mi ni jasno. Včasih, če žagaš suh hlod (sušec) se med rezanjem zvija ko hudič. Poleg tega lahko hlod zaradi notranjih napetosti zaradi sušenja poči, kar zmanjša ceno hlodovoni. Predvsem mislim da na jakost zvijanja desk/tramov vplivajo rastni pogoji drevesa. Če poznaš razlog zakaj sušiti eno leto v hlodovini mi napiši.
2. OSB plošča ne sme biti vgrajena na zunanji strani, saj tako ovira prehod pare iz konstrukcije.
3. Z ostalim se strinjam.

Me pa že kar nekaj časa zanima poceni potresna gradnja, kar brunarica in armiran beton v kombinaciji z opeko ni bogve kaj glede na vloženo ceno. Pred nekaj meseci sem malce raziskovav in naletel na gradnjo kjer je nosilna konstrukcija iz lesenega skeleta z polnilom iz polne opeke zidane s šibko malto, to pa je po obeh straneh obdelano z lesenimi remenati in ometom. Potresno naj bi bilo to več kot dovolj za stanovanjske hiše. To ni nič novega, pogruntali so že pred par sto leti. Tudi v nekedanji Yugoslaviji se je pojavljala gradnja v tem stilu. Če koga zanima kaj opisujem, in kaj se ruši in kaj ne v potresih po svetu, naj si pogleda tole: http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/13_2297.pdf.
Zakaj mi je konstrukcija zanimiva:
- nosilni del je debel le 12,5 cm,
- naravni materiali
- malta je lahko iz apna in peska brez cementa
- lahko porabiš opeko od rušenja starejših objektov (poceni in še reciklaš)
- poraba lesa je precej manjša kot pri brunarici
- polna opeka dobro akumulira hlad ali toploto, kar jo večina lahkih montažnih hiš ne.
- ob nekaj tesarskih spretnosti lahko narediš sam.
- na steno še vedno lahko prišravfaš omaro kar na mavčno ploščo brez dodatnnih vnaprej pripravljenih ojačitev ne moreš
- reciklaža objekta je poceni in enostavna
- še bi se kaj našlo

Edino problematične se mi zdijo inštalacijski kanali. Pogruntati bi bilo potrebno tudi izoliranje ovoja,kar včasih ni bil problem kot danes, ko ti vlada utruja s CO2-jem.

[Žerjavar]

zakaj sušiti eno leto v hlodovini

To je mladostni spomin (še peš tesanje) in pripoved očeta. Je pa tudi lastna izkušnja. Dvakrat sem za ostrešje žagal takoj po poseku in zložil ter sušil eno leto. Obakrat je kar nekaj žagancev ukrivilo (upogib) ali zvilo (torzija). Tretjič sem hlodovino iste vrste iz istega gozda najprej eno leto sušil in nato žagal. Nisem imel nekih pripomb. Morda je zgolj slučaj?

Važnost zimske sečnje je tudi izročilo. Morda so nekoč ljudje imeli pozimi čas iti v gozd, poleti so bili na polju. Razlagam si, da je poleti les poln tekočine in ob sušenju pride do večje razlike v krčenju ter možnosti pokanja. Sveži žagan les ima odstranjeno površino in se hitreje suši - večja možnost pokanja.

[MC]

Samo pogled laika na problem:
- Kovine načeloma ne izparevajo, da bi v njihovi okolici zrak vseboval več kovin.
- Kovine v stiku z zrakom ali vremenskimi vplivi tvorijo določene spojine, od katerih nekatere tudi hlapijo. Obstoja možnost vnosa teh spojin v človeško telo. Kovinska konstrukcija je več ali manj zaprta v stene (tudi oplesk) in je vremenski vpliv minimalen.
- Nevarna elektromagnetna sevanja? Konstrukcija tvori faradejevo kletko in je zaščita notranjosti pred tovrstnimi vplivi. Za nekatera sevanja verjetno ni dovolj gosta kletka. Jeklo samo oddaja teh sevanj skoraj nič, prav gotovo pa bistveno manj kot nekateri zidaki.

Poznam ljudi, ki so povsem uničeni (revma, glaboboli, dihala) potem, ko so večino življenja preživeli v stiku z jeklom.

Verjetno misliš na ključavničarje, varilce,.... Ali ni temu botrovalo kaj drugega (mraz, prepih, ...)?

Orodjarji imajo vedno opravka za jeklom in drugimi kovinami pa se slabo počutijo samo 15., ko dobijo plačo ))

lp

[acme12]

Razlagam si, da je poleti les poln tekočine in ob sušenju pride do večje razlike v krčenju ter možnosti pokanja. Sveži žagan les ima odstranjeno površino in se hitreje suši - večja možnost pokanja.

Malce teorije. Osnovni gradnik lesa je celica iz celične stene in lumna, kjer se zadržuje ali transportira večji del vode. Torej imamo v lesu dve vrsti vode. Eno je prosta voda v lumnih (kot voda v posodi), in vezana voda, ki se nahaja v celični steni. Vlažnost lesa je razmerje med količino vode v lesu in težo suhega lesa in lahko presega 100%. Ko se les suši gre iz lesa najprej prosta voda iz limnov šele nato zažne iz lesa izhajati vezana voda, ki jo je v lesu cca 30%, in takrat se šele začne krčenje lesa. Neglede kolikšna je začetna vlačnost lesa, se ti bo les, če ga boš osušil vse vode, v dolžini skčil minimalno, v radialni smeri(od centra proti obodu)5% in v tangencialni smeri (v smeri tangente na letnice) pa 10%. Skrčki seveda variirajo od lesne vrste. Torej, neglede na to ali je les prepojen ali v zimskem stagniranju se ti bo dimenzijsko skrčil enako.
Predvidevam, da so se ti špirovci, ki so se ti skrivili bili rezani tako, da je bil stržen v sredini. Če si opazil, so se ti vsi zvitoperili v enako smer, to je posledica levosučne rasti v mladosti drevesa in okoli stržena je les najbolj muhast. Temu se izogneš tako, da pri žaganju uporabiš debelejše hlode, da iz enega hloda dobiš 4 špirovce, kjer je pa stržen, pa narediš ploh. Problem je seveda najti primerne hlode, je pa les brez stržena mnogo bolj stabilen. Tisti tesar, ki kaj velja ne uporabljajo lesa s strženom.

[Žerjavar]

Hvala za razlago! Človek se uči do smrti. Ne bom več zagovarjal zimske sečnje.

(v smeri tangente na letnice) pa 10%.

To krčenje je v prid potrebe po sušenju hloda v celem (pred žaganjem). Lubje in zunanji sloj ščitijo pozneje uporabno notranjost, da se bolj enakomerno (sicer dalj časa) suši in s tem manj razpoka. Če hočeš res enakomerno posušiti, je treba še zaščititi oba konca pred hitrim sušenjem.

Vlažnost lesa je razmerje med količino vode v lesu in težo suhega lesa in lahko presega 100%.

To je verjetno lapsus. Vlažnost je razmerje med težo vsebovane vode in težo vlažnega lesa.

[acme12]

Vlažnost lesa je razmerje med količino vode v lesu in težo suhega lesa in lahko presega 100%.

To je verjetno lapsus. Vlažnost je razmerje med težo vsebovane vode in težo vlažnega lesa.

Ni lapsus. Na hitro sem našel en verodostojen članek, kjer je to opisano.

Kar se tiče skladiščenja lesa pred žaganjem je najbolje da se ga skladišči v sladki vodi

Pozabil pripeti članek, popravljeno:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-l ... k_miha.pdf

[Slavcr]

Sekanje lesa pozimi - poleti: Ne gre samo za fiziko (vsebnost vode, sušenje), ampak tudi za KEMIJO (biokemijo)!

[acme12]

Sekanje lesa pozimi - poleti: Ne gre samo za fiziko (vsebnost vode, sušenje), ampak tudi za KEMIJO (biokemijo)!

In kaj to prinese k trajnosti lesa oziroma zaščiti proti glivam in insektom?
Sekanje pozimi je boljše ker v gozdu narediš manj škode s transportom, manj privabljaš insekte in še dlje časa lahko manipuliraš s hlodi. Pa mogoče še kakšna prednost. Na samo trajnost lesa pa ne vpliva.

[Žerjavar]

Na hitro sem našel en verodostojen članek, kjer je to opisano.

Res je to napisano na strani 14, vendar zame diplomska naloga ni verodostojen vir.
Ko govorimo o procentualni vsebnosti komponente v mešanici, je to razmerje med količino komponente in količino mešanice katera to komponento vsebuje. Količina je lahko masa, volumen, ...

[acme12]

Na hitro sem našel en verodostojen članek, kjer je to opisano.

Res je to napisano na strani 14, vendar zame diplomska naloga ni verodostojen vir.

V tem primeru za les to ne velja. Isti stavek se nahaja tudi v gradbeniškem priročniku iz leta 2004 na strani 233. Sicer pa kaj je vlažnost lesa ni bistveno za temo, ki sva jo načela in ni potrebe pododatnem dokazovanju.

[Krpan]

Star recept za obstojnost lesa za strešne konstrukcije, pravi da sekaj jelko v marcu ob mlaju, in jo pusti v vejah in lubju do avgusta, potem pa jo oklesti olupi in spravi na žago. Potem mora biti les v kopi še vsaj eno leto in potem je zrel za na objekt.

To je pač izkustveni mojstrski pristop. Inženirska naloga pa je, da iz tega potegne fizikalne in kemijske procese, ki so nastopili ob takšnem ravnanju z lesom.

Recept je preizkušen, ker sem na lastne oči videl 210 let staro strešno konstrukcijo na eni cerkvi, ki smo jo zamenjali pa so bili vsi trami, ki so bili na suhem popolnoma "zdravi".

[acme12]

Vsak po svoje Bohinc pa s svedrom. Tako naj ostane še naprej.
Tudi 500 in 1000 let stare konstrukcije se najde. Dvomim pa, da je bil ves ta les posekan po tvojem in podobnem postopku. Je pa sigurno skupno za vse te konstrukcije to, da je bil vgrajen zdrav les, v času svojega namena je bil pokrit (na suhem) in zračen. Če so pa uporabili še kakšno odporno vrsto npr. macesen, robinija, hrast so pa sploh zmagali. Mogoče na cerkvah pomaga tudi župnikov žegen.
Glavni razlogi za kratko življensko dobo lesa so:
- vgradnja že napadenega lesa
- vgradnja v vlažnem okolju, v stiku z zemljo, vlažnim betonom...
- močenje lesa (objekti brez napuščev).
Če se izogneš vsemu temu potem kemijska impregnacija lesa ni potrebna. Se pa včasih ponesreči in zdrav/suh/pravilno vgrajen les obišče trdovratni insekt kot je hišni kozliček in njemu podobni žužki in gre cimper tako k vragu v parih letih.